Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 1

“Badoa Me”​—​Duzu A Ɛnee Gyisɛse Ɛlɛkile A?

“Badoa Me”​—​Duzu A Ɛnee Gyisɛse Ɛlɛkile A?

“Duzu a ɔwɔ kɛ meyɛ na meanyia dahuu ngoane a?

1, 2. Ɛsalɛdolɛ kpalɛ boni a sonla bahola anyia a, na kpuya boni a ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo a?

 ƐSALƐDOLƐ kpalɛ boni a wɔnyia ye a? Ɛbahola wɔahakye mekɛ mɔɔ bɛdole ɛsalɛ bɛvɛlɛle wɔ kɛ ɛrɛla ayia titili bie abo la, bie a menli nwiɔ mɔɔ bɛle ɛ gɔnwo mɔ kpalɛ la atɔfolɛlielɛ bo. Anzɛɛ ɛbahola wɔahakye mekɛ mɔɔ bɛdole ɛsalɛ bɛvɛlɛle wɔ kɛ ɛrayɛ gyima bie mɔɔ anwo hyia kpalɛ la. Saa wɔnyia ɛsalɛdolɛ zɛhae bie ɛlɛ a, ɔda ali kɛ ɛ nye liele na ɛdele nganeɛ kɛ bɛli wɔ eni kɛ bɛvɛlɛle wɔ la. Nɔhalɛ nu, yɛ nuhua ko biala ɛnyia ɛsalɛdolɛ kpalɛ mɔɔ tɛla ɛhye mɔ la. Na kɛzi yɛbalie ɛsalɛdolɛ ɛhye azo la bahakyi yɛ ɛbɛlabɔlɛ. Yemɔ a le kpɔkɛzilɛ mɔɔ hyia kpalɛ wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu a.

2 Ɛsalɛdolɛ boni ɔ? Ɔvi Gyisɛse Kelaese mɔɔ le Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli, Gyihova Ara kokye ne la ɛkɛ ne, na bɛhɛlɛ ye wɔ Baebolo ne anu. Yɛkenga Gyisɛse edwɛkɛ ne wɔ Maake 10:21 kɛ: “Bɛla badoa me.” Nɔhalɛ nu, ɛhye a le ɛsalɛ mɔɔ Gyisɛse ɛlɛto avɛlɛ yɛ nuhua ko biala a. Ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo kɛ, ‘Kɛzi mebalie zolɛ ɛ?’ Bie a ɛbaha kɛ mebalie zolɛ. Nwane a bakpo ɛsalɛdolɛ ɛhye a? Ɔyɛ azibɛnwo kɛ menli dɔɔnwo ɛnlie zolɛ la. Kɛmɔti ɛ?

3, 4. (a) Duzu a ɔbayɛ kɛ menli dɔɔnwo anye die nwo wɔ nrenyia ne mɔɔ hɔbizale Gyisɛse dahuu ngoane nwo edwɛkɛ ne la anwo a? (b) Subane mgbalɛ boni mɔ a ɔbayɛ kɛ Gyisɛse nwunle ye wɔ kpavolɛ sukoavolɛ ne anwo a?

3 Suzu nrenyia bie mɔɔ bɛdole ɛsalɛ bɛvɛlɛle ye wɔ ɛvolɛ kɛyɛ 2,000 mɔɔ ɛze ɛhɔ la neazo ne anwo nea. Ɔle awie mɔɔ ɛnee bɛbu ye kpalɛ. Ɛnee ɔlɛ ninyɛne nsa mɔɔ menli anye die nwo kpalɛ la​—kpavolɛ, anwonyia yɛɛ tumi. Baebolo ne ka ɔ nwo edwɛkɛ kɛ ɔle “kpavolɛ,” “ɔle sukoavolɛ kpole,” yɛɛ ɔle “mgbanyima ne mɔ ko.” (Mateyu 19:20; Luku 18:18, 23) Noko, ɛnee kpavolɛ ɛhye lɛ subane ko mɔɔ anwo hyia la. Ɛnee yede Gyisɛse mɔɔ le Kilehilevolɛ Kpole ne la anwo edwɛkɛ, na ɔ nye liele mɔɔ ɔdele la anwo.

4 Ɛnee mgbanyima dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛkɛ ne wɔ zɔhane mekɛ ne la ɛmbu Gyisɛse. (Dwɔn 7:48; 12:42) Noko ɛnee kpanyinli ɛhye le ngakyile. Baebolo ne ka kile yɛ kɛ: “Mɔɔ ɔlɛkɔ la, nrenyia bie nriandile rahotole ɔ nyunlu ɛkɛ na ɔbizale ye kɛ: ‘Kilehilevolɛ Kpalɛ, duzu a ɔwɔ kɛ meyɛ na meanyia dahuu ngoane a?’” (Maake 10:17) Nea kɛzi nrenyia ɛhye anye liele kɛ ɔ nee Gyisɛse badendɛ la, ɔnriandile ɔhɔle ɔ nwo ɛkɛ wɔ menli ne anu, kɛ mɔɔ anrɛɛ ehyianli biala bayɛ la. Bieko, ɔvale ɛbulɛ ɔhotole Kelaese anyunlu. Yemɔti ɛnee ɔbɛlɛ ɔ nwo aze yɛɛ ɔze ye sunsum nu ngyianlɛ. Gyisɛse anye liele ye subane kpalɛ ne anwo. (Mateyu 5:3; 18:4) Ɛhye ati a ɔnyɛ nwanwane kɛ, “Gyisɛse nleanle ye na ɔhulole ye” la. (Maake 10:21) Kɛzi Gyisɛse buale kpavolɛ ne kpuya ne ɛ?

Ɛsalɛdolɛ Mɔɔ Tɛla Biala

5. Kɛzi Gyisɛse buale kpavolɛ sukoavolɛ ne ɛ, na kɛzi yɛkola yɛnwu kɛ tɛ ehyia a le “debie ko” ne mɔɔ ɛnee yeha ye la ɛ? (Eza nea ɔbodwɛkɛ ne.)

5 Gyisɛse maanle ɔlale ali kɛ ɔ Ze ɛlimoa ɛbua dahuu ngoane nwo kpuya ne mɔɔ anwo hyia la. Ɔhwenle adwenle ɔhɔle Ngɛlɛlera ne azo, na kpavolɛ ne hanle kɛ ɔdi Mosisi Mɛla ne azo kpalɛ. Noko, kɛmɔ Gyisɛse ze sonla ahonle nu edwɛkɛ la ati, ɔnwunle ye ngyegyelɛ ne. (Dwɔn 2:25) Ɔnwunle kɛ kpanyinli ɛhye lɛ sunsum nu ngyegyelɛ mɔɔ le kpole. Ɔti, Gyisɛse hanle kɛ: “Yeha wɔ debie ko.” Duzu a le “debie ko” ɛhye? Gyisɛse hanle kɛ: “Kɔdɔne ninyɛne mɔɔ ɛlɛ la na fa ezukoa ne maa ehyiavolɛma.” (Maake 10:21) Asoo ɛnee Gyisɛse ɛlɛkile kɛ ɔwɔ kɛ awie yɛ ehyianli amaa yeahola yeazonle Nyamenle ɔ? Kyɛkyɛ. a Ɛnee Kelaese ɛlɛka debie mɔɔ hyia kpole la anwo edwɛkɛ.

6. Ɛsalɛ boni a Gyisɛse dole vɛlɛle kpavolɛ sukoavolɛ ne a, na duzu a kɛzi ɔliele zolɛ la maanle mɔɔ wɔ ye ahonle nu la lale ali ɛ?

6 Amaa nrenyia ne anwu mɔɔ yeha ye la, Gyisɛse maanle ye nwolɛ adenle kɛnlɛma kɛ: “Bɛla badoa me.” Suzu nwolɛ nea​—Anwuma Anwumanli Nyamenle ne Ara ne nleanle ɔ nyunlu dole ɛsalɛ vɛlɛle ye kɛ, ɔdoa ye! Gyisɛse noko bɔle ye ɛwɔkɛ kɛnlɛma. Ɔhanle kɛ: “Ɛbanyia anwonyia wɔ anwuma.” Asoo kpavolɛ sukoavolɛ ne liele nwolɛ adenle ne, mɔɔ le ɛsalɛdolɛ kɛnlɛma ɛhye la azo ndɛndɛ? Kɛlɛtokɛ ne ka kɛ: “Mualɛ ne maanle ɔ rɛle bɔle na ɔvale alɔbɔlɛ ɔhɔle, ɔluakɛ ɛnee ɔlɛ agyapadeɛ dɔɔnwo.” (Maake 10:21, 22) Yemɔti Gyisɛse edwɛkɛ ne mɔɔ nrenyia ne anye ɛnla la maanle ngyegyelɛ mɔɔ wɔ ye ahonle nu la lale ali. Ɛnee agyapadeɛ mɔɔ ɔlɛ la hyia ye kpole, na ɔda ali kɛ ɛnee ɔngulo kɛ tumi nee duma mɔɔ beta nwolɛ la kɛbɔ ye. Ɔyɛ alɔbɔlɛ kɛ, ɛlɔlɛ mɔɔ ɔlɛ ɔmaa ninyɛne ɛhye mɔ la yɛle kpole dɛlale ɛlɔlɛ mɔɔ ɔlɛ ɔmaa Kelaese la. “Debie ko” ne mɔɔ ɛnee yeha ye la a le ye ahonle muala anu mɔɔ ɔfi yeanyia tunwomaa ɛlɔlɛ yeamaa Gyisɛse nee Gyihova la. Kɛmɔ ɛnee kpavolɛ ne ɛnlɛ ɛlɔlɛ zɛhae la ati, yeanlie ɛsalɛdolɛ ne mɔɔ tɛla biala la azo! Noko, kɛzi ɛsalɛdolɛ ne fale ɛ nwo ɛ?

7. Duzu ati a yɛkola yɛnwu ye kɛ Gyisɛse ɛsalɛdolɛ ne fale yɛ nwo ɛnɛ a?

7 Tɛ nrenyia ne angomekye a Gyisɛse dole ɛsalɛ vɛlɛle ye a; yɛɛ tɛ menli ekyi bie ala a ɔvɛlɛle bɛ a. Gyisɛse hanle kɛ: “Saa awie kulo kɛ ɔtoa me a, maa . . . ɔhɔ zo ɔdoa me.” (Luku 9:23) Yɛ ye nzonlɛ kɛ “awie” biala bahola adoa Kelaese saa ‘ɔkulo kɛ’ ɔyɛ zɔ a. Nyamenle twe ahonlekpalɛma zɛhae mɔ bikye ɔ Ra ne. (Dwɔn 6:44) Tɛ sukoavolɛma, ehyiavolɛma, maanle bie anu amra anzɛɛ menli mɔɔ asolo bɛ kɔla, yɛɛ tɛ menli mɔɔ ɛnee de aze wɔ zɔhane mekɛ ne anu la, emomu bɛmaa menli kɔsɔɔti adenle kɛ bɛlie Gyisɛse ɛsalɛdolɛ ne azo. Ɔti Gyisɛse edwɛkɛ ne mɔɔ se “Bɛla badoa me” la fale ɛ nwo amgba. Duzu ati a ɛkulo kɛ ɛtoa Kelaese a? Na duzu a ɔwɔ kɛ ɛyɛ amaa wɔadoa ye a?

Duzu Ati A Ɔwɔ Kɛ Ɛtoa Kelaese A?

8. Duzu a alesama kɔsɔɔti hyia nwolɛ a, na duzu ati ɔ?

8 Nɔhalɛ edwɛkɛ bie wɔ ɛkɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛdie yɛto nu a: Yɛhyia arane kpalɛ nwo kpole. Tɛ menli kɔsɔɔti a te nganeɛ kɛ edwɛkɛ ɛhye hyia bɛ a, noko ɔle debie mɔɔ hyia yɛ. Sunsum ne hanle Gyihova ngapezonli Gyɛlɛmaya maanle ɔhɛlɛle edwɛkɛ ɛhye mɔɔ le nɔhalɛ dahuu la kɛ: “O Gyihova, meze ye wienyi kɛ sonla adenle ɛnle ye ɛdeɛ. Ɔnle sonla mɔɔ ɛlɛtia la ɛdeɛ kɛ ɔbahile ɔ gyakɛ mɔɔ ɔtu bɔbɔ la adenle.” (Gyɛlɛmaya 10:23) Alesama ɛnlɛ tumi anzɛɛ adenle mɔɔ bɛkola bɛfa bɛnea bɛ nwo zo la. Sonla arane mɔɔ ɛnle kpalɛ la anwo edwɛkɛ ɛyi alesama tetedwɛkɛ nu. (Nolobɔvo 8:9) Wɔ Gyisɛse mekɛ zo, mgbanyima ne mɔ sisile menli, bɛyɛle bɛ amumuyɛ na bɛbɛlɛbɛlale bɛ. Gyisɛse nwunle tɛnlabelɛ mɔɔ ɛnee menli ne wɔ nu la na ɔhanle nwolɛ edwɛkɛ wienyi kɛ, “Bɛle kɛ mboane mɔɔ ɛnlɛ neavolɛ la.” (Maake 6:34) Tɛnlabelɛ ko ne ala a alesama wɔ nu ɛnɛ a. Yɛ nuhua ko biala hyia adekilevolɛ mɔɔ yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado ɔ nwo zo na yɛabu ye la. Asoo Gyisɛse a le zɔhane adekilevolɛ ne? Suzu ninyɛne ngakyile mɔɔ ɔti yɛkola yɛka ye zɔ la anwo nea.

9. Duzu a maa Gyisɛse yɛ ngakyile fi sonla arane biala anwo a?

9 Mɔɔ limoa la, Gyihova Nyamenle a kpale Gyisɛse a. Alesama mɔɔ ɛnli munli, mɔɔ bɛta bɛbɛlɛbɛla bɛ na bɛnze menli ne kpalɛ la a kpa menli mɔɔ nea bɛ nwo zo la anu dɔɔnwo a. Gyisɛse ɛnle adekilevolɛ mɔɔ sonla a kpale ye a. Amodinli mumua mɔɔ la ɔ nwo zo la maa yɛnwu ye zɔ. Edwɛkɛkpɔkɛ “Kelaese,” yɛɛ “Mɛzaya,” kile “Mɔɔ Bɛkpokpa Ye.” Nɔhalɛ nu, aleɛabo amuala Tumivolɛ Awulae mumua ne a kpale Gyisɛse anzɛɛ maanle ye gyinlabelɛ nwuanzanwuanza ɛhye a. Gyihova Nyamenle hanle ɔ Ra ne anwo edwɛkɛ kɛ: “Nea! Me sonvolɛ mɔɔ mekpa ye, mɔɔ mekulo ye na melie ye medo nu! Mebava me sunsum ne meamaa ye.” (Mateyu 12:18) Yɛ Bɔvolɛ ne ze adekilevolɛ holɛ mɔɔ yɛhyia ɔ nwo la tɛla awie biala. Gyihova nrɛlɛbɛ ne ɛnlɛ ɔ nloa, ɔti yɛlɛ ninyɛne dɔɔnwo mɔɔ ɔti yɛdie ahenle mɔɔ yekpa ye la yɛto nu a.​—Mrɛlɛbulɛ 3:5, 6.

10. Duzu ati a Gyisɛse neazo ne a le kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ alesama sukoa a?

10 Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Gyisɛse yɛle neazo kɛnlɛma mɔɔ di munli la maanle yɛ. Adekilevolɛ kpalɛ biala lɛ subane ngakyile mɔɔ ye menli ne anye die nwo na bɛkulo kɛ bɛsukoa la. Ɔyɛ neazo ɔmaa bɛ, na ɔmaa bɛbɔ mɔdenle bɛyɛ menli mgbalɛ. Subane boni mɔ a ɛ nye die nwolɛ kɛ adekilevolɛ bie banyia a? Akɛnrasesebɛ? Nrɛlɛbɛ? Ahunluyelɛyelalɛ? Na ngyegyelɛ mɔɔ bɛbɔ mɔdenle bɛgyinla ɔ nloa la ɛ? Mekɛ mɔɔ ɛlɛsukoa Gyisɛse azɛlɛ ye azo ɛbɛlabɔlɛ nwo debie la, ɛbanwu kɛ ɛnee ɔlɛ subane ɛhye mɔ nee gyɛne dɔɔnwo. Gyisɛse zukoale ɔ Ze subane ne mɔ kpalɛ, ɔti ɔholale ɔlale subane ko biala ali wɔ adenle kpalɛ zo. Ɛnee ɔle sonla mɔɔ di munli amgba. Ɔti wɔ debie biala mɔɔ ɔyɛle, edwɛkɛ biala mɔɔ ɔhanle nee nganeɛdelɛ biala mɔɔ ɔlale ye ali la anu, yɛnwu debie mɔɔ fɛta kɛ yɛsukoa a. Baebolo ne ka kɛ ɔyɛle “neazo ɔmaanle bɛ, amaa bɛali ɔ gyakɛ anzi kpalɛ.”​—1 Pita 2:21.

11. Kɛzi Gyisɛse hilele kɛ ɔle “mboaneneavolɛ kpalɛ” ɛ?

11 Mɔɔ tɔ zo nsa, mɔɔ Kelaese hanle kɛ: “Mame a mele mboaneneavolɛ kpalɛ ne” la, ɔbɔle nwolɛ ɛbɛla. (Dwɔn 10:14) Ɛnee Gyisɛse mekɛ zo amra dɔɔnwo ze mboaneneavolɛma. Ɛnee mboaneneavolɛma yɛ gyima ɛsesebɛ fa nea bɛ mboane ne. Ɛnee “mboaneneavolɛ kpalɛ” fa ye mboane ne anwo banebɔlɛ nee bɛ boɛyɛlɛ dimoa ye ɛdeɛ nyunlu. Kɛ neazo la, ɛnee Gyisɛse nenya Devidi le mboaneneavolɛ wɔ ye ngakula nu, na fane dɔɔnwo ne ala ɔvale ye ngoane ɔdole esiane nu amaa yeabɔ ye mboane ne anwo bane yeavi nane anwo ɛzulolɛ biala mɔɔ kulo kɛ ɔkye bie la anwo. (1 Samoɛle 17:34-36) Gyisɛse yɛle mɔɔ tɛla ɛhye la maanle ye ɛdoavolɛma. Ɔwule ɔmaanle bɛ. (Dwɔn 10:15) Adekilevolɛma nyɛ a lɛ anwofamaa ɛhye a?

12, 13. (a) Adenle boni azo a mboaneneavolɛ ze ye mboane a, na kɛzi mboane ne noko ze ye ɛ? (b) Duzu ati a ɛkulo kɛ Mboaneneavolɛ Kpalɛ ne kile wɔ adenle ɛ?

12 Ɛnee Gyisɛse le “mboaneneavolɛ kpalɛ” wɔ adenle fofolɛ zo. Ɔhanle kɛ: “Meze me mboane ne yɛɛ me mboane ne ze me.” (Dwɔn 10:14) Pɛ Gyisɛse edwɛkɛ ne anwo nvoninli wɔ wɔ adwenle nu nea. Saa awie nwu mboane a, ɔbahola yeabu ye kɛ bɛ nwo zonle ala. Noko, mboaneneavolɛ ne ze boane ko biala. Ɔze mboane mbelɛ mɔɔ ɔnrɛhyɛ na yeaboa bɛ yeamaa bɛawo, ɔze mboane mralɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔfa bɛ ɔgua ɔ kɔme zo, ɔluakɛ bɛle ngyikyi na bɛngola tia yɛɛ mboane mɔɔ bɛnde kpɔkɛ anzɛɛ bɛboda la. Mboane ne mɔ noko ze bɛ mboaneneavolɛ ne. Bɛze ɔ ne, na bɛnrɛdoa mboaneneavolɛ gyɛne biala. Saa bɛte ɔ ne kɛ ɔlɛka esiane nwo edwɛkɛ a, bɛtie ye ndɛndɛ. Ɔlɛkɔ a, bɛtoa ye. Ɔze ɛleka noko mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔfa bɛ ɔkɔ a. Ɔze ɛleka mɔɔ ndile amolɛ dɔɔnwo wɔ, ɛleka mɔɔ nzukpa mɔɔ anye te wɔ yɛɛ adidileka mɔɔ anwobanebɔlɛ wɔ ɛkɛ la. Saa ɔlɛnea mboane ne anwo zo a, bɛte nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ.​—Edwɛne 23.

13 Asoo ɛngulo adekilevolɛ mɔɔ le kɛ ɛhye la? Mboaneneavolɛ Kpalɛ ne ɛlie duma kɛnlɛma kɛ ɔnea ye ɛdoavolɛma zɔhane ala. Yebɔ ɛwɔkɛ kɛ ɔbamaa wɔ ɛbɛlabɔlɛ ayɛ anyelielɛ nee ahunlundwolɛ ɛnɛ na wɔanyia dahuu ngoane wɔ kenle bie! (Dwɔn 10:10, 11; Yekile 7:16, 17) Ɛhye ati, ɔwɔ kɛ yɛnwu kɛzi yɛbahola yɛadoa Kelaese la.

Mɔɔ Kile Kɛ Awie Le Kelaese Ɛdoavolɛ La

14, 15. Amaa wɔayɛ Kelaese ɛdoavolɛ la, duzu ati a ɔnle kɛ ɛka kɛ ɛle Kilisienenli anzɛɛ ɛkulo Gyisɛse ala ɛ?

14 Ɛnɛ menli dɔɔnwo te nganeɛ kɛ bɛlie Kelaese ɛsalɛdolɛ ne azo. Bɛfɛlɛ bɛ nwo Kilisienema. Bie a bɛkɔ asɔne mɔɔ bɛ awovolɛ maanle bɛzɔnenle bɛ wɔ nu la. Anzɛɛ bɛka kɛ bɛkulo Gyisɛse yɛɛ bɛlie ye bɛdo nu kɛ bɛ Ngoanedievolɛ. Noko asoo ɛhye kile kɛ bɛle Kelaese ɛdoavolɛma? Asoo mekɛ mɔɔ Gyisɛse dole ɛsalɛ vɛlɛle yɛ kɛ yɛdoa ye la, ɛnee ɛhye a wɔ ye adwenle nu a? Ninyɛne dɔɔnwo boka nwolɛ.

15 Suzu Kilisienemaanle ne​—maanle mɔɔ nuhua menli dɔɔnwo kile kɛ bɛle Kelaese ɛdoavolɛma la anwo nea. Asoo Kilisienemaanle ne di Gyisɛse Kelaese ngilehilelɛ ne azo? Anzɛɛ ɛkpɔlɛ, nzisi, amumuyɛ yɛɛ mgbɔvodɛne mɔɔ kɔ zo wɔ ewiade amuala anu la bie a kɔ zo wɔ ɛkɛ a?

16, 17. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanwu ngakyile mɔɔ wɔ menli mɔɔ fɛlɛ bɛ nwo Kilisienema nee Kelaese nɔhalɛ ɛdoavolɛma avinli ɛ?

16 Gyisɛse hanle kɛ tɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛka anzɛɛ duma mɔɔ bɛfa bɛfɛlɛ bɛ nwo la a bamaa bɛanwu ye nɔhalɛ ɛdoavolɛma a, emomu bɛ nyɛleɛ a bamaa bɛanwu bɛ a. Kɛ neazo la, ɔhanle kɛ: “Tɛ awie biala mɔɔ kɛze me kɛ, ‘Awulae, Awulae,’ la a bahɔ anwuma Belemgbunlililɛ ne anu a, emomu mɔɔ ɔyɛ mɔɔ me Ze mɔɔ wɔ anwuma la kulo la angome a bahɔ nu a.” (Mateyu 7:21) Duzu ati a menli dɔɔnwo mɔɔ ka kɛ Gyisɛse le bɛ Awulae la ɛnyɛ ɔ Ze ɛhulolɛdeɛ a? Kakye kpavolɛ sukoavolɛ ne. Fane dɔɔnwo ne ala yeha menli mɔɔ ka kɛ bɛle Kilisienema la “debie ko”​—ahonle muala nu ɛlɔlɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛnyia bɛmaa Gyisɛse nee Ahenle mɔɔ zoanle ye la.

17 Kɛzi ɔkola ɔba ye zɔ ɛ? Asoo menli dɔɔnwo mɔɔ fɛlɛ bɛ nwo Kilisienema la ɛnga kɛ bɛkulo Kelaese ɔ? Bɛka ye zɔ. Noko Gyisɛse nee Gyihova anwo ɛlɔlɛ kile dɔɔnwo tɛla mɔɔ bɛka la. Gyisɛse hanle kɛ: “Saa awie kulo me a, ɔbali me edwɛkɛ zo.” (Dwɔn 14:23) Eza ɔhanle kɛ: “Me mboane ne tie me ne, meze bɛ yɛɛ bɛtoa me.” (Dwɔn 10:27) Ɔti, ɛlɔlɛ kpalɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Kelaese la ɛngyi yɛ edwɛkɛ mɔɔ yɛka anzɛɛ nganeɛ mɔɔ yɛte la azo, emomu ɔgyi yɛ nyɛleɛ zo titili.

18, 19. (a) Kɛzi Gyisɛse anwo debie mɔɔ yɛsukoa la ɔwɔ kɛ ka yɛ ɛ? (b) Buluku ɛhye bodane a le duzu, na kɛzi ɔbaboa bɛdabɛ mɔɔ bɛbu bɛ nwo kɛ bɛle Kelaese ɛdoavolɛma mekɛ tendenle la ɛ?

18 Noko akee yɛ nyɛleɛ maa bɛnwu yɛ menli holɛ ko mɔɔ yɛde la. Ɔti ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle yɛkakyi yɛ subane. Gyisɛse hanle kɛ: “Ɛhye a le dahuu ngoane a, kɛ bɛkɛnwu wɔ, nɔhalɛ Nyamenle kokye ne, nee mɔɔ ɛzoanle ye la, Gyisɛse Kelaese.” (Dwɔn 17:3) Saa yɛsukoa Gyisɛse anwo debie yɛfi Baebolo ne anu na yɛdwenledwenle nwolɛ a, ɔbaha yɛ ahonle. Ɔbamaa yɛahulo ye edwɛkɛ kpalɛ na yɛanyia ɛhulolɛ kɛ yɛbadoa ye alehyenlɛ biala.

19 Ɔti buluku ɛhye bodane ɛne. Bɛanyɛ ye kɛ ɔmaa yɛde Gyisɛse ɛbɛlabɔlɛ nee ye ɛzonlenlɛ gyima ne anwo edwɛkɛ ala, emomu, kɛ ɔboa yɛ ɔmaa yɛnwu kɛzi yɛbayɛ ye ɛdoavolɛma la wienyi. b Bɛyɛ ye kɛ ɔboa yɛ ɔmaa yɛnlea Baebolo ne mɔɔ le kɛ neanleɛ la anu na yɛbiza yɛ nwo kɛ, ‘Asoo amgba medoa Gyisɛse ɔ?’ (Gyemise 1:23-25) Bie a wɔva mekɛ tendenle wɔbu ɛ nwo kɛ ɛle boane mɔɔ Mboaneneavolɛ Kpalɛ ne ɛlɛkile ye adenle a. Noko, asoo ɛnlie ɛndo nu kɛ ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle yɛnyia anyuhɔlɛ dahuu ɔ? Baebolo ne tu yɛ folɛ kɛ: “Bɛhɔ zo bɛzɔ bɛ nwo bɛnlea saa bɛwɔ diedi ne anu a; bɛhɔ zo bɛnleɛnlea bɛ nu.” (2 Kɔlentema 13:5) Ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle biala yɛnea kɛ Gyisɛse, yɛ Mboaneneavolɛ Kpalɛ ne mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ, mɔɔ Gyihova mumua ne ɛkpa ye la a amgba ɛlɛkile yɛ adenle a.

20. Duzu a yɛbazuzu nwolɛ wɔ tile mɔɔ doa zolɛ la anu a?

20 Ɔrɛla ye kɛ buluku ɛhye mɔɔ ɛbazukoa la baboa wɔ yeamaa ɛlɔlɛ mɔɔ ɛlɛ ɛmaa Gyisɛse nee Gyihova la ayɛ kpole. Mekɛ mɔɔ ɛlɛfa ɛlɔlɛ zɛhae wɔabɔ wɔ ɛbɛla la, ɛbanyia anzodwolɛ nee ahunlundwolɛ kpole wɔ ewiade ɛhye anu, na ɔbamaa wɔayɛ Gyihova mo dahuu kɛ yeva Mboaneneavolɛ Kpalɛ ne yemaa yɛ la. Nɔhalɛ nu, ɔwɔ kɛ yɛnwu Kelaese sonla holɛ amaa yɛahola yɛazukoa ɔ nwo debie. Ɛhye ati, wɔ Tile 2 ne anu, yɛbazuzu gyima mɔɔ Gyisɛse di wɔ Gyihova bodane ne anu la anwo.

a Gyisɛse anga angile awie biala mɔɔ doale ye la kɛ ɔdɔne ɔ nwo ninyɛne amuala. Ɔhanle kɛ ɔbayɛ se yeamaa sukoavolɛ kɛ ɔbanyia Nyamenle Belemgbunlililɛ ne, noko ɔvale ɔzɔle zolɛ kɛ: “Nyamenle kola yɛ debie biala.” (Maake 10:23, 27) Nɔhalɛ nu, sukoavolɛma ekyi rayɛle Kelaese ɛdoavolɛma. Bɛdule bɛ folɛ fɔɔnwo wɔ Kilisiene asafo ne anu, noko bɛanga bɛangile bɛ kɛ bɛva bɛ anwonyia ne bɛmaa ehyiavolɛma.​—1 Timote 6:17.

b Amaa wɔanwu kɛzi bɛhyehyɛ ninyɛne mɔɔ sisile wɔ Gyisɛse ɛbɛlabɔlɛ nee ye ɛzonlenlɛ gyima ne anu la, nea Jesus​—The Way, the Truth, the Life, mɔɔ Gyihova Alasevolɛ a yɛle la.