Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 21

‘Suakpole Ne Duma A Le Gyihova Wɔ Ɛkɛ’

‘Suakpole Ne Duma A Le Gyihova Wɔ Ɛkɛ’

YIZIKEƐLE 48:35

BODANE: Mɔɔ suakpole ne nee ndoboa ne kile la

1, 2. (a) Azɛlɛ ne ɛleka titili boni a ɔwɔ kɛ bɛpɛ bɛto ɛkɛ a? (Nea ɔ nyunlu nvoninli ne.) (b) Anyelazo boni a ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne maanle menli ne nyianle a?

WƆ YIZIKEƐLE ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne mɔɔ li awieleɛ la anu, ɔnwunle kɛ bɛpɛ azɛlɛ ne bie bɛdo ɛkɛ ne kɛ bɛfa bɛali bodane titili bie anwo gyima. Bɛfa bɛayɛ ndoboa bɛamaa Gyihova, bɛnva bɛmmaa Yizilayɛ abusua ne bie kɛ ye agyapadeɛ. Eza ɔnwunle suakpole kɛnlɛma bie mɔɔ duma fɛlɛko bie la zo la. Ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne foa ɛhye maanle menli ne nyianle anyelazo titili ɛhye: Gyihova nee bɛ badɛnla wɔ mekɛ mɔɔ bɛbazia bɛara la.

2 Yizikeɛle hanle ndoboa zɔhane anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. Yɛbahola yɛazukoa ninyɛne dɔɔnwo yɛavi nu, yemɔti bɛmaa yɛzuzu nwo.

‘Suakpole Ne Nee Ndoboa Nwuanzanwuanza Ne’

3. Ɛleka nnu boni mɔ a Gyihova maanle bɛpɛle bɛdole ɛkɛ a, na duzu a bɛvale bɛyɛle a? (Nea ɛlɛka “Azɛlɛ Mɔɔ Ɔwɔ Kɛ Bɛpɛ Bɛto Ɛkɛ Ne Bɛyɛ Ndoboa La.”)

3 Azɛlɛ ne foa titili ne le kubit 25,000 (mayɛlɛ mɔtwɛ) ɔvi sɔlɔ kɔdwu nyiakɛ yɛɛ ɔvi aduduleɛ kɔdwu adɔleɛ noko le kubit 25,000. Bɛfɛlɛ azɛlɛ ekyi ɛhye mɔɔ ye ɛleka nna ne amuala sɛ la “ndoboa ne amuala.” Ɔvi fema zo kɔdwu bɛne zo, bɛhyɛ nu nsa. Sɔlɔ ɛdeɛ ne le Livaema ɛdeɛ, yɛɛ avinli ne le ɛzonlenlɛsua ne nee ɛsɔfoma ne ɛdeɛ. Foa nwiɔ ɛhye mɔ a bɔ nu yɛ “ndoboa nwuanzanwuanza” ne a. Foa ekyi ne mɔɔ wɔ aze, anzɛɛ ‘azɛlɛ ne mɔɔ ɛha’ la le “ɛleka mɔɔ awie biala bahola adɛnla ɛkɛ” a. Ɔle suakpole ne ɛdeɛ.​—Yiz. 48:15, 20.

4. Duzu a yɛsukoa yɛfi Gyihova ndoboa ne anwo edwɛkɛ ne anu a?

4 Duzu a yɛsukoa yɛfi Gyihova ndoboa ne anwo edwɛkɛ ne anu a? Gyihova luale azɛlɛ ne mɔɔ bɛlimoale bɛpɛle bɛdole ɛkɛ ne bɛmaanle ndoboa titili ɛhye yɛɛ akee azɛlɛ ne mɔɔ bɛvale bɛmaanle mbusua ne mɔ la azo, ɔhilele kɛ ɔwɔ kɛ bɛmaa azɛlɛ ɛhye mɔɔ sunsum nu ninyɛne bahɔ zo wɔ ɛkɛ ne la anwo kyia bɛ kpalɛ. (Yiz. 45:1) Menli ne zukoale debie mɔɔ anwo hyia mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛfa bɛdimoa la vile kɛzi bɛhyɛle azɛlɛ ne la anu. Ɛnee ɔwɔ kɛ bɛfa Gyihova ɛzonlenlɛ bɛdimoa bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu. Ɛnɛ noko, yɛbu sunsum nu gyimalilɛ mɔɔ bie a le Nyamenle Edwɛkɛ ne ɛzukoalɛ, Kilisiene ayia yɛɛ daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la kɛ bɛ nwo hyia kpalɛ. Saa yɛsukoa kɛzi Gyihova fa ninyɛne mɔɔ anwo hyia la dimoa a, ɔmaa yɛfa ye ɛzonlenlɛ yɛdimoa yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu dahuu.

“Suakpole Ne Bagyinla Ye Avinli”

5, 6. (a) Suakpole ne le nwane ɛdeɛ? (b) Duzu a suakpole ne ɛngyi ɛkɛ ɛmmaa ye a, na kɛmɔti ɛ?

5 Kenga Yizikeɛle 48:15. Duzu a maa “suakpole ne” nee azɛlɛ ne mɔɔ la nwolɛ la yɛ debie titili a? (Yiz. 48:16-18) Ɛnee Gyihova ɛha ɛhile Yizikeɛle kɛ: ‘Suakpole ne azɛlɛ ne bayɛ Yizilayɛma amuala ɛdeɛ.’ (Yiz. 45:6, 7) Ɛnee suakpole ne nee azɛlɛ ne mɔɔ la nwolɛ la ɛmboka “ndoboa nwuanzanwuanza” ne mɔɔ ‘bɛbapɛ bɛado ɛkɛ bɛamaa Gyihova’ la anwo. (Yiz. 48:9) Akee bɛmaa yɛzuzu mɔɔ yɛkola yɛsukoa yɛfi suakpole ɛhye anwo ngyehyɛleɛ ne anu ɛnɛ la anwo.

6 Amaa yɛahola yɛazukoa debie yɛavi suakpole ne anu la, ɔwɔ kɛ yɛdimoa yɛnwu debie mɔɔ ɔngile la. Ɔngile Gyɛlusalɛm nee ye ɛzonlenlɛsua ne mɔɔ bɛkyekyele ye bieko la. Kɛmɔti ɛ? Ɔluakɛ ɛnee ɛzonlenlɛsua ɛnle suakpole ne mɔɔ Yizikeɛle nwunle ye la azo. Eza ɔngyi ɛkɛ ɔmmaa suakpole biala mɔɔ wɔ Yizilayɛ azɛlɛ ne mɔɔ bɛ sa hanle ye bieko la azo la. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ menli mɔɔ ziale rale la anzɛɛ bɛ bo zo amra ankyekye suakpole mɔɔ le kɛ mɔɔ bɛhanle nwolɛ edwɛkɛ la. Bieko, ɔngola ɔngile suakpole bie wɔ anwuma. Kɛmɔti ɛ? Ɔluakɛ bɛzile ye wɔ azɛlɛ “mɔɔ awie biala kola kɔ ɛkɛ ne [anzɛɛ, ɔnle nwuanzanwuanza] la” azo, na ɔle ngakyile ɔfi azua mɔɔ bɛzile ye wɔ azɛlɛ ne mɔɔ bɛpɛle bɛdole ɛkɛ ne bɛmaanle ɛzonlenlɛ nwuanzanwuanza la anwo.​—Yiz. 42:20.

7. Duzu a le suakpole ne, na ɔbayɛ kɛ ɔgyi ɛkɛ ɔmaa duzu? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

7 Ɔti suakpole ne gyi ɛkɛ maa duzu? Kakye kɛ ɔnwunle ye wɔ azɛlɛ ne anwo ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu. (Yiz. 40:2; 45:1, 6) Nyamenle Edwɛkɛ ne maa yɛnwu kɛ azɛlɛ ne gyi ɛkɛ maa sunsum nu azɛlɛ bie, ɔti suakpole ne noko gyi ɛkɛ maa sunsum nu suakpole bie. Ɛhye ati, duzu a edwɛkɛkpɔkɛ “suakpole” ne kile a? Ɔkile menli mɔɔ bɛbɔ nu bɛde kɛ ekpunli na bɛyɛ ngyehyɛleɛ bɛmaa bɛ la. Ɔti suakpole ne mɔɔ ngyehyɛleɛ kpalɛ wɔ zo mɔɔ Yizikeɛle nwunle ye​—mɔɔ ye tɛbanu nna ne mɔ sɛ la​—gyi ɛkɛ maa ɛleka mɔɔ arane mɔɔ bɛhyehyɛ ye kpalɛ la di tumi la.

8. Arane ɛhye kpole anzɛɛ nuhua tɛlɛ kɔdwu nienwu, na kɛmɔti ɛ?

8 Arane ɛhye kpole anzɛɛ nuhua tɛlɛ kɔdwu nienwu? Ɔda ali kɛ ɔdi bodane bie anwo gyima sunsum nu azɛlɛ ne azo. Ɔti, arane ɛhye di bodane bie anwo gyima ɛnɛ ɛleka mɔɔ Nyamenle menli ne yɛ gyima la. Duzu a suakpole ne mɔɔ ɔgyi ɛleka mɔɔ awie biala kola kɔ ɛkɛ anzɛɛ azɛlɛ mɔɔ ɔnle nwuanzanwuanza azo la kile a? Ɔkakye yɛ kɛ ɔngyi ɛkɛ ɔmmaa anwuma ngyehyɛleɛ bie, emomu ɔle azɛlɛ ye azo arane mɔɔ ɛlɛyɛ gyima aboa bɛdabɛ mɔɔ bɛde sunsum nu paladaese ne anu amuala la.

9. (a) Nwane mɔ a bɔ nu yɛ azɛlɛ ye azo arane ɛhye ɛnɛ a? (b) Duzu a Gyisɛse bayɛ wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu a?

9 Nwane mɔ a bɔ nu yɛ arane ɛhye a? Wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu, bɛfɛlɛ ahenle mɔɔ li bɛ nyunlu wɔ suakpole ne azo arane ne anu la kɛ “kpanyinli ne.” (Yiz. 45:7) Ɔle neavolɛ wɔ menli ne anu, noko ɔnle ɛsɔfo anzɛɛ Livaenli. Kpanyinli ɛhye maa yɛkakye asafo nu neavolɛma mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ mɔɔ bɛtɛkpokpale bɛ la titili. Mboaneneavolɛma ɛhye mɔ mɔɔ bɛdwenle yɛ nwo na bɛboka “mboane gyɛne” ne anwo la le Kelaese anwuma arane ne anu azonvolɛ mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo mɔɔ bɛbɛlɛ bɛ nwo aze a. (Dwɔn 10:16) Wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu, Gyisɛse bakpa “mgbanyima” mɔɔ bɛfɛta la yeamaa bɛanlea “azɛlɛ ye kɔsɔɔti azo.” (Edw. 45:16) Wɔ anwuma Belemgbunlililɛ ne adehilelɛ bo, bɛbali Nyamenle menli ne ngyianlɛ nwo gyima wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu.

“Gyihova Wɔ Ɛkɛ”

10. Kɛzi bɛfɛlɛ suakpole ne ɛ, na anyelazo boni a ɔmaa yɛnyia a?

10 Kenga Yizikeɛle 48:35. Suakpole ne duma a le “Gyihova Wɔ Ɛkɛ.” Duma ɛhye maa bɛte nganeɛ kɛ Gyihova wɔ ɛkɛ. Gyihova luale suakpole ɛhye mɔɔ wɔ avinli mɔɔ ɔvale ɔhilele Yizikeɛle la azo ɔzele menli ne kɛ: ‘Me nee bɛ bɛadɛnla bieko!’ Anyelazo edwɛkɛ mɔɔ maa anwosesebɛ la boni ɛne!

11. Duzu a yɛsukoa yɛfi suakpole ne nee mɔɔ ye duma ne kile la anu a?

11 Duzu a yɛsukoa yɛfi ngapezo ne foa ɛhye anu a? Suakpole ne duma maa Nyamenle nɔhalɛ azonvolɛ mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la nyia anwodozo kɛ Gyihova nee bɛ de kɛkala na ɔ nee bɛ bɛadɛnla dahuu. Mɔɔ duma ne kile la eza si nɔhalɛ edwɛkɛ ɛhye azo: Suakpole ne ɛnle ɛkɛ ne kɛ ɔmaa sonla biala anyia tumi, emomu ɔmaa bɛava Gyihova ndenle ne mɔ mɔɔ ɛlɔlɛ nee ndelebɛbo wɔ nu la azo. Kɛ neazo la, Gyihova ɛtɛmaanle arane ne tumi kɛ ɔhyɛ azɛlɛ ne kɛ mɔɔ sonla dasanli bayɛ ye la. Emomu, Gyihova anye la kɛ arane ne bali azɛlɛ ne ɛhyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne anzɛɛ nwolɛ adenle mɔɔ ɔdaye mumua ne yeva yemaa ye azonvolɛ, mɔɔ ‘koahweabanema’ boka nwo la azo.​—Mrɛ. 19:17; Yiz. 46:18; 48:29.

12. (a) Duzu a yɛ nwanwane wɔ suakpole ɛhye anwo a, na duzu a ɛhye kile a? (b) Duzu a ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne foa ɛhye kakye Kilisiene neavolɛma kpalɛ a?

12 Debie bieko mɔɔ yɛ nwanwane wɔ suakpole “Gyihova Wɔ Ɛkɛ” anwo la a le boni? Ɛnee bɛdie bane wɔ tete azuamgbole nwo bɛfa bɛbɔ nwolɛ bane yɛɛ nlenkɛ mgbole ekyi bie a wɔ nwo a, noko suakpole ɛhye lɛ nlenkɛ mgbole 12! (Yiz. 48:30-34) Nlenkɛ mgbole dɔɔnwo ɛhye mɔ (mɔɔ nsa wɔ suakpole ne tɛbanu nna ne ko biala anwo la) kile kɛ bɛkola bɛbikye mgbanyima mɔɔ nea zolɛ la yɛɛ bɛwɔ ɛkɛ bɛmaa Nyamenle azonvolɛ kɔsɔɔti. Bieko, nlenkɛ mgbole 12 ne si zo kɛ awie biala, “Yizilayɛma amuala” kola kɔ ɛkɛ. (Yiz. 45:6) Suakpole ne mɔɔ ɔnyɛ se kɛ awie bahɔ ɛkɛ la kakye Kilisiene neavolɛma kɛ Gyihova kulo kɛ bɛyɛ menli mɔɔ bɛkola bɛbikye bɛ na bɛ nee menli kɔsɔɔti mɔɔ wɔ sunsum nu paladaese ne anu la di adwelie a.

Kilisiene neavolɛma le menli mɔɔ bɛkola bɛbikye bɛ na bɛ nee bɛ tendɛ (Nea ɛdendɛkpunli 12)

Nyamenle Menli Ne ‘Ba Kɛ Bɛbazonle’ Na ‘Bɛayɛ Gyima Wɔ Suakpole Ne Azo’

13. Duzu a Gyihova hanle ye wɔ ɛzonlenlɛ gyima ngakyile mɔɔ menli ne bayɛ la anwo a?

13 Bɛmaa yɛzia yɛhɔ Yizikeɛle mekɛ zo na yɛnlea debie bieko mɔɔ ɔhɛlɛle wɔ azɛlɛ ne ɛhyɛlɛ nwo la. Gyihova hanle menli mɔɔ ɛlɛyɛ ɛzonlenlɛ gyima ngakyile la anwo edwɛkɛ. Ɛnee ɔwɔ kɛ ɛsɔfoma​—“ɛzonlenlɛsua ne anu sonvolɛma”​—bɔ afɔle na bɛsonle wɔ Gyihova anyunlu. Na Livaema​—“mɔɔ bɛsonle wɔ ɛzonlenlɛsua ne anu la”​—nea “ye ɛzonlenlɛ gyima ne nee debie biala mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛyɛ ye wɔ ɛkɛ ne la amuala azo.” (Yiz. 44:14-16; 45:4, 5) Ɛnee gyimayɛvoma noko bayɛ gyima kpole wɔ ɛleka mɔɔ bikye suakpole ne la. Nwane mɔ a le gyimayɛvoma ɛhye mɔ?

14. Duzu a gyimayɛvoma mɔɔ bikye suakpole ne la kakye yɛ a?

14 Gyimayɛvoma ne mɔɔ bɛbikye suakpole ne la vi “Yizilayɛ mbusua kɔsɔɔti anu.” Bɛdabɛ noko bɛlɛboa. Bɛ gyima a le kɛ bɛbaluolua ninyɛne mɔɔ “bɛdabɛ mɔɔ bɛyɛ gyima wɔ suakpole ne azo la bɛali ye nzoleɛ” la. (Yiz. 48:18, 19) Asoo ngyehyɛleɛ ɛhye kakye yɛ nwolɛ adenle mɔɔ yɛlɛ ye ɛnɛ la? Ɛhɛe. Ɛnɛ menli mɔɔ de sunsum nu paladaese ne anu la amuala lɛ adenle boa gyima mɔɔ Kelaese amediema ne mɔ mɔɔ bɛkpokpa bɛ ɛlɛyɛ la yɛɛ gyima mɔɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛboka “menli ekpunli kpole” ne anwo mɔɔ Gyihova ɛkpa bɛ kɛ bɛli yɛ nyunlu ɛlɛyɛ la. (Yek. 7:9, 10) Adenle titili ko mɔɔ yɛdua zo yɛboa la a le kɛ yɛbavi yɛ ɛhulolɛ nu yɛali adehilelɛ mɔɔ vi akɛlɛ nɔhavo ne ɛkɛ ne la azo.

15, 16. (a) Duzu bieko a yɛsukoa yɛfi ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu a? (b) Gyima boni mɔ a yɛnyia nwolɛ adenle yɛyɛ bie a?

15 Edwɛkɛ bieko wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu mɔɔ yɛbahola yɛazukoa debie mɔɔ fale yɛ ɛzonlenlɛ gyima ne anwo la yɛavi nu a. Edwɛkɛ boni ɔ? Gyihova hanle kɛ mbusua 12 ne mɔɔ bɛnle Livaema la bayɛ gyima wɔ ɛleka nwiɔ: ɛzonlenlɛsua ne alienwo ɛkɛ yɛɛ suakpole ne adidileka ne. Duzu gyima a bɛbayɛ a? Wɔ ɛzonlenlɛsua ne alienwo ɛkɛ ne, mbusua ne mɔ amuala ‘ba kɛ bɛbazonle’ ɔlua afɔle mɔɔ bɛbɔ bɛmaa Gyihova la azo. (Yiz. 46:9, 24) Wɔ suakpole ne azɛlɛ ne azo, mbusua ne anu amra amuala baboa maa bɛso ɛya wɔ ɛkɛ. Duzu a yɛkola yɛsukoa yɛfi bɛ neazo ne anu a?

16 Ɛnɛ, menli ekpunli kpole ne noko nyia adenle yɛ gyima mɔɔ bɛyɛle ye wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu la bie. Bɛsonle Gyihova “wɔ ye ɛzonlenlɛsua ne anu” ɔlua ayɛlɛyelɛ afɔle mɔɔ bɛbɔ la azo. (Yek. 7:9-15) Bɛdua edwɛkpa ne mɔɔ bɛbɔ ye nolo nee bɛ diedi ne mɔɔ bɛda ye ali wɔ Kilisiene ayia ne mɔ abo la azo a bɛyɛ zɔ a. Bɛbu ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛfa bɛmaa Gyihova la kɛ bɛ ɛzonlelilɛ mɔɔ hyia kpole kpalɛ. (1 Ek. 16:29) Bieko, Nyamenle menli ne dɔɔnwo ɛhola ɛboa ye ahyehyɛdeɛ ne wɔ ndenle ngakyile dɔɔnwo azo. Kɛ neazo la, bɛboa bɛmaa bɛsisi Belemgbunlililɛ Asalo nee ɔfese azua ngakyile na bɛnea zolɛ boɛ, yɛɛ bɛboa wɔ gyimalilɛ gyɛne dɔɔnwo mɔɔ Gyihova ahyehyɛdeɛ ne ɛlɛyɛ la anu. Bie mɔ ye ndoboa boa gyimalilɛ ɛhye mɔ. Saa yɛbaha a, bɛso ɛya ɛhye mɔ amuala wɔ azɛlɛ ne azo bɛfa “bɛwula Nyamenle anyunlunyia.” (1 Kɔl. 10:31) Bɛkɔ zo bɛfa anyelielɛ nee mɔdenlebɔlɛ bɛyɛ bɛ gyima ne ɔluakɛ bɛze kɛ “afɔlebɔlɛ zɛhae mɔ sɔ [Gyihova] anye kpalɛ.” (Hib. 13:16) Ɛlɛfa nwolɛ adenle ɛhye mɔ wɔali gyima kpalɛ ɔ?

Duzu a yɛsukoa yɛfi gyima mɔɔ bɛyɛle ye wɔ suakpole ne azo nee ye nlenkɛ mgbole ne mɔ anwo la anu a? (Nea ɛdendɛkpunli 14-16)

“Yɛlɛkendɛ Anwuma Fofolɛ Nee Azɛlɛ Fofolɛ”

17. (a) Kɛzi ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne bara nu kpole kenle bie ɛ? (b) Nwane mɔ a bɛanyia suakpole ne mɔɔ bɛva bɛdo arane nwo la azo nvasoɛ wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu a?

17 Asoo Yizikeɛle ndoboa ne anwo ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne bara nu kpole kenle bie? Ɛhɛe! Suzu ɛhye anwo: Ɔnwunle kɛ azɛlɛ ne ɛleka mɔɔ bɛfɛlɛ ye “ndoboa nwuanzanwuanza” la a le azɛlɛ ne avinli. (Yiz. 48:10) Wɔ Amagɛdɔn ne anzi noko, ɔnva nwo ɛleka biala mɔɔ yɛbadɛnla wɔ azɛlɛ ne azo la, Gyihova nee yɛ badɛnla. (Yek. 21:3) Wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu, suakpole ne mɔɔ bɛva bɛtoto arane nwo​—bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo mɔɔ bɛkpa bɛ kɛ bɛnlea bɛli Nyamenle menli ne ngyianlɛ nwo gyima​—la badɛlɛ bɛ tumi ne anu wɔ ewiade amuala na bɛava folɛdulɛ nee adehilelɛ mɔɔ ɛlɔlɛ wɔ nu la bɛamaa menli kɔsɔɔti mɔɔ bɔ nu yɛ “azɛlɛ fofolɛ” ne, alesama abusua fofolɛ ne la.​—2 Pita 3:13.

18. (a) Kɛzi yɛnwu kɛ suakpole ne mɔɔ bɛva bɛdo arane nwo la nee Nyamenle tumililɛ ne bayɛ ko ɛ? (b) Anwodozo kpundii boni a suakpole ne duma maa yɛnyia a?

18 Duzu ati a yɛkola yɛsi ye pi kɛ suakpole ne mɔɔ bɛva bɛtoto arane nwo la nee Nyamenle tumililɛ ne bayɛ ko dahuu a? Nyamenle Edwɛkɛ ne maa ɔda ali kɛ azɛlɛ ye azo suakpole ne mɔɔ lɛ nlenkɛ mgbole 12 la zɔho anwuma suakpole ne mɔɔ lɛ nlenkɛ mgbole 12, Gyɛlusalɛm Fofolɛ ne, mɔɔ menli 144,000 mɔɔ bɛ nee Kelaese bali tumi la a wɔ nu la. (Yek. 21:2, 12, 21-27) Ɛhye kile kɛ azɛlɛ ye azo arane ne balie kpɔkɛ biala mɔɔ Nyamenle Belemgbunli ne mɔɔ wɔ anwuma bazi la ado nu, na yeava yeayɛ gyima. Ɛhɛe, suakpole “Gyihova Wɔ Ɛkɛ” maa yɛ nuhua ko biala nyia anwodozo kɛ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bahɔ zo wɔ Paladaese na yeakpazi dahuu. Nea kɛzi kenle bie mɔɔ yɛ anyelielɛ la ɛlɛkendɛ yɛ a!