Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 10

“Bɛbanyia Ngoane”

“Bɛbanyia Ngoane”

YIZIKEƐLE 37:5

BODANE: “Mbowule welera” ne mɔɔ bɛbanyia ngoane nee kɛzi ɔrale nu kpole la

1-3. Duzu a maanle Dwuuma mɔɔ wɔ Babelɔn la nyɛleɛ hakyile a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

NEA kɛzi Dwuuma mɔɔ wɔ Babelɔn la nyɛleɛ ɛhakyi a! Kɛyɛ ɛvolɛ nnu ɛne, Yizikeɛle hanle bɛ adalɛ anyelazo ne anwo edwɛkɛ fane dɔɔnwo, noko ye mɔdenlebɔlɛ ne yɛle mgbane. Ɔnva nwo sɛkɛlɛneɛ ngakyile mɔɔ ɔyɛle nwolɛ yɛkile la, menli ne anlie anli kɛ Gyihova bamaa bɛazɛkye Gyɛlusalɛm. Mɔɔ bɛdele kɛ Babelɔn ɛlɔnema ɛbɛnga suakpole ne ɛyia bɔbɔ la, ɛnee bɛtɛdɛ anwodozo kɛ bɛlɛ banebɔlɛ.

2 Noko kɛkala, bɛbɛngale suakpole ne bɛyiale la ɛvolɛ nwiɔ ɛpɛ nu, tutanenli bie vi Gyɛlusalɛm ɛra Babelɔn, na yerabɔ amaneɛ kɛ: “Bɛbubu suakpole ne bɛgua aze!” Amaneɛbɔlɛ zɔhane maanle menli ne anwo bubule bɛ. Ɔyɛ se kɛ bɛbade mɔɔ ɔkile la abo: suakpole ne mɔɔ la bɛ ahonle nwo, ɛzonlenlɛsua nwuanzanwuanza ne, azɛlɛ kɛnlɛma ne​—ɔ muala ɛhɔ! Bɛ anyelazo ne ɛhakyi arɛlebɔlɛ.​—Yiz. 21:7; 33:21.

3 Noko mekɛ ɛhye anu, Yizikeɛle nwunle ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ bie mɔɔ anyelazo wɔ nu la. Duzu edwɛkɛ a wɔ nu maa menli ne mɔɔ bɛ nwo ɛbubu bɛ la ɛ? Kɛzi ɛhye fale Nyamenle menli nwo ɛnɛ ɛ, na kɛzi yɛ nuhua ko biala bahola anyia zolɛ nvasoɛ ɛ? Bɛmaa yɛzuzu mɔɔ Gyihova yele hilele Yizikeɛle la anwo.

“Mbowule Ɛhye Mɔ” Yɛɛ “Anwoma Ne” Anwo Ngapezo Ne

4. Duzu a Yizikeɛle yɛle ye nzonlɛ wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu a?

4 Kenga Yizikeɛle 37:1-10. Bɛvale Yizikeɛle wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nu bɛhɔle azɛlɛ sɛsɛ bie mɔɔ zolɛ le mbowule ngome la azo. Ɛnee Gyihova kpondɛ kɛ ɔnwu kɛ Yizikeɛle ɛva ɔ nwo ɛwula ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu kpalɛ, ɔti ɔzele ye kɛ ‘ɔkpɔsa’ mbowule dɔɔnwo ne avinli. Yizikeɛle lua azɛlɛ sɛsɛ ne azo la, ɔyɛle ninyɛne nwiɔ nzonlɛ kpalɛ wɔ mbowule ne anwo: bɛ dodo yɛɛ kɛzi bɛde la. Ɔnwunle kɛ bɛle “dɔɔnwo kpalɛ” yɛɛ ɛnee “bɛwe kpalɛ.”

5. Edwɛkɛ nwiɔ boni mɔ a Gyihova hanle hilele Yizikeɛle a, na mɔɔ ɔyɛle mɔɔ bɛhanle bɛhilele ye la, boni a zile a?

5 Akee Gyihova hanle edwɛkɛ nwiɔ bie mɔɔ bamaa bɛara ngoane nu ngyikyingyikyi la hilele Yizikeɛle. Edwɛkɛ mɔɔ limoa: “Ka mbowule ɛhye mɔ anwo ngapezo,” ka kile bɛ kɛ “bɛbanyia ngoane.” (Yiz. 37:4-6) Mɔɔ Yizikeɛle hanle ala la, ɔdele “dede bie, na mbowule ne mɔ bɔle ɔ bo hwenle bikyele bɛ nwo,” ɛhye anzi “ndinli nee nwonane” rale mbowule ne mɔ anwo “na nwoma rafɔlele bɛ nwo.” (Yiz. 37:7, 8) Edwɛkɛ mɔɔ tɔ zo nwiɔ: “Ka ngapezo kile anwoma ne,” ka kile ye kɛ “bɔ fa menli ɛhye mɔ” anwo zo. Mɔɔ Yizikeɛle hanle la, “ɛnwomenle rale bɛ nu, na bɛnyianle ngoane na bɛdwazole bɛgyinlanle bɛ gyakɛ azo, ɛnee bɛle ɛlɔne kpole kpalɛ.”​—Yiz. 37:9, 10.

“Yɛ Mbowule Ɛwe Yɛɛ Yɛ Anyelazo Ɛwie”

6. Gyihova edwɛkɛ boni a maanle Yizikeɛle dele ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne abo a?

6 Akee Gyihova lale kɛzi ɔwɔ kɛ bɛte ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne abo la ali hilele Yizikeɛle. Ɔhanle kɛ: “Mbowule ɛhye mɔ a le Yizilayɛma amuala.” Mekɛ mɔɔ menli ne dele kɛ bɛzɛkye Gyɛlusalɛm la, bɛdele nganeɛ kɛ bɛwu bɔkɔɔ. Ɔti, bɛyele awolɛ kɛ: “Yɛ mbowule ɛwe yɛɛ yɛ anyelazo ɛwie. Bɛpɛ yɛ bɛgua bɔkɔɔ.” (Yiz. 37:11; Gyɛ. 34:20) Mɔɔ Gyihova bua bɛ awolɛyelɛ ne la, ɔmaanle ɔlale ali kɛ mbowule ne mɔ anwo ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la le edwɛkpa mɔɔ ɔbamaa Yizilayɛma anyia anyelazo a.

7. Edwɛkɛ boni a wɔ Yizikeɛle 37:12-14 a, na kɛzi ɔmaanle menli ne nyianle anyelazo ɛ?

7 Kenga Yizikeɛle 37:12-14. Gyihova luale zo ɔmaanle menli ne anwosesebɛ kɛ ɔbamaa bɛanyia ngoane, yeava bɛ yeazia yeahɔ bɛ azɛlɛ ne azo na yeamaa bɛadɛnla ɛkɛ. Eza Gyihova vɛlɛle bɛ bieko kɛ “me menli.” Nea kɛzi ɔbayɛ kɛ edwɛkɛ zɔhane maanle menli ne mɔɔ arɛle ɛbɔ la anwosesebɛ a! Duzu ati a ɛnee bɛbahola bɛanyia anwodozo kɛ ninyɛne mɔɔ bɛbayɛ bɛ fofolɛ la anwo ɛwɔkɛ ɛhye bara nu a? Ɔluakɛ Gyihova mumua ne a bɔle ɛwɔkɛ ne a. Ɔhanle kɛ: “Medame, Gyihova a medendɛ na meyɛ a.”

8. (a) Kɛzi ɛnee “Yizilayɛma amuala” wɔ ewule tɛnlabelɛ nu ɛ? (b) Kɛzi Yizikeɛle 37:9 hilele debie mɔɔ hunle bɛ wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo la anu ɛ? (Nea ɔbodwɛkɛ.)

8 Kɛzi ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne foa ɛhye mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la rale nu wɔ tete Yizilayɛ ɛ? Ɛnee Yizilayɛma nee Gyihova agɔnwolɛvalɛ ne asɛɛ ɛzɛkye bɔkɔɔ wɔ 740 K.Y.M., ɔlua aze mɔɔ mbusua-bulu belemgbunlililɛ ne dɔle na bɛvale bɛ bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu la ati. Kɛyɛ ɛvolɛ 130 anzi, mɔɔ bɛvale Dwuda noko bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu la, “Yizilayɛma amuala” hɔle akɛlɛzonlenlɛ nu. (Yiz. 37:11) Wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo, ɛnee ɔle kɛ ekpunli ne amuala ɛwu la. Bɛle kɛ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu mbowule ne mɔ la. * Yizikeɛle nwunle mbowule mɔɔ “ɛwe kpalɛ,” mɔɔ kile kɛ bɛ tɛnlabelɛ ne mɔɔ le kɛ bɛwu la hɔle zo mekɛ tendenle. Ɛfa Yizilayɛ nee Dwuda ɛbɔ nu a, bɛlile ɛvolɛ 200, ɔvi 740 kɔdwu 537 K.Y.M.​—Gyɛ. 50:33.

9. Kɛzi tete Yizilayɛ maanle ne tɛnlabelɛ nee “Nyamenle Yizilayɛ ne” tɛnlabelɛ le ko ɛ?

9 Yizilayɛma anwo ngapezo ne mɔɔ Yizikeɛle hanle nwolɛ edwɛkɛ la bara nu kpole. (Gyi. 3:21) Kɛ mɔɔ ‘bɛhunle’ tete Yizilayɛ maanle ne na ɔwule wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo ɔhyɛle la, zɔhane ala a bɛhunle “Nyamenle Yizilayɛ ne,” Kilisiene asafo ne mɔɔ bɛkpokpa nuhua menli ne la wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo na ɔwule wɔ akɛlɛzonlenlɛ nu mekɛ tendenle a. (Gal. 6:16) Kɛmɔ bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu bɛhyɛle kpalɛ la ati, ɛnee bɛkola bɛfa bɛ sunsum nu gyinlabelɛ ne bɛtoto mbowule ne mɔɔ ɛnee “bɛwe kpalɛ” la anwo. (Yiz. 37:2) Yɛhilehilele nu wɔ tile mɔɔ li ɛhye anyunlu la anu kɛ, bɛvale Kilisiene asafo ne anu amra mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ ɛvoya mɔɔ tɔ zo nwiɔ Y.M., na kɛ mɔɔ Gyisɛse hanle ye wɔ ye Belemgbunlililɛ ne anwo ndonwo ne mɔɔ fale hwiiti ne nee ndile ne anwo anu la, bɛlile ɛvolɛ dɔɔnwo wɔ ɛkɛ.​—Mat. 13:24-30.

Mbowule ne mɔɔ “bɛwe kpalɛ” la gyi ɛkɛ maa Gyihova menli ne mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ ɛnee bɛwɔ akɛlɛzonlenlɛ nu mekɛ tendenle la (Nea ɛdendɛkpunli 8, 9)

“Mbowule Ne Mɔ Bɔle Ɔ Bo Hwenle Bikyele Bɛ Nwo”

10. (a) Ninyɛne mɔɔ bado Nyamenle menli ne la boni a wɔ Yizikeɛle 37:7, 8 a? (b) Duzu a maanle menli mɔɔ sulo Nyamenle la ziale nyianle diedi ngyikyingyikyi a?

10 Wɔ tete ne, Gyihova hanle kɛ ye menli ne bɛazia ara ngoane nu ngyikyingyikyi. (Yiz. 37:7, 8) Ɔti ninyɛne boni mɔ a maanle menli mɔɔ sulo Nyamenle la nyianle diedi ngyikyingyikyi kɛ anyelazo mɔɔ bɛlɛ kɛ bɛbazia bɛahɔ Yizilayɛ la bara nu a? Ninyɛne mɔɔ maanle bɛnyianle anyelazo la anu ko a le ngapezo mɔɔ alimoa ngapezoma ne hanle la. Ayezaya hanle kɛ mɔhama, “ma mɔɔ le nwuanzanwuanza” la bazia ara azɛlɛ ne azo. (Aye. 6:13; Dwobu 14:7-9) Ninyɛne mɔɔ bɛbayɛ bɛ fofolɛ anwo ngapezo dɔɔnwo ne mɔɔ Yizikeɛle hɛlɛle la noko maanle bɛ anyelazo ne anu mianle. Bieko, ɔbayɛ kɛ nɔhavoma mɔɔ le kɛ ngapezonli Daneɛle mɔɔ ɛnee boka bɛ nwo wɔ Babelɔn​—yɛɛ nwanwane adenle mɔɔ bɛluale zo bɛzɛkyele suakpole Babelɔn wɔ 539 K.Y.M.​—la maanle bɛ anyelazo ne anu mianle kpalɛ.

11, 12. (a) Kɛzi bɛvale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛziele ɛkɛ ne bieko ngyikyingyikyi wɔ “Nyamenle Yizilayɛ ne” avinli ɛ? (Eza nea ɛlɛka “Nɔhalɛ Ɛzonlenlɛ​—Ɔrale Bieko Ngyikyingyikyi.”) (b) Kpuya boni a Yizikeɛle 37:10 maa yɛbiza a?

11 Kɛzi ngapezo zɔhane rale nu ngyikyingyikyi maanle “Nyamenle Yizilayɛ ne,” Kilisiene asafo ne mɔɔ bɛkpokpa nuhua menli ne la ɛ? Wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu, mɔɔ ɛnee bɛwɔ akɛlɛzonlenlɛ nu mɔɔ ɔle kɛ asɛɛ bɛwu la, bɛdele ‘dede bie, na ɛnee bɛ nwo ɛlɛsoa,’ wɔ mekɛ mɔɔ menli mɔɔ sulo Nyamenle la dwazole wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ duma nu la. Wɔ ɛvoya 16 ne anu, William Tyndale hilele Baebolo ne abo hɔle Nrelenza aneɛ nu. Wulomu Kateleke Asɔne ne ɛsɔfoma vale ɛya kpole kɛ kɛkala koahweabanema bahola agenga Baebolo ne bie la. Bɛhunle Tyndale. Noko menli gyɛne mɔɔ lɛ akɛnrasesebɛ la hɔle zo hilele Baebolo ne abo hɔle aneɛ gyɛne nu, na sunsum nu wienyi ne dale ngyikyingyikyi wɔ awozinli ewiade zɔhane anu.

12 Nzinlii, Charles T. Russell nee ɔ gɔnwo mɔ bɔle ɔ bo kɛ bɛyɛ gyima ɛsesebɛ bɛamaa Baebolo nu nɔhalɛ ne ala ali, ɛnee ɔle kɛ asɛɛ “ndinli nee nwonane” ɛlɛba mbowule ne anwo la. Zion’s Watch Tower ne nee mbuluku gyɛne boale ahonlekpalɛma maanle bɛnwunle nɔhalɛ ne, ɛhye maanle bɛhɔbokale Nyamenle azonvolɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwo. Wɔ 1900 mɔlebɛbo, ninyɛne mɔɔ le kɛ “Photo-Drama of Creation” nee The Finished Mystery buluku ne maanle menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwosesebɛ. Yeangyɛ biala, Nyamenle mekɛ ne dwule kɛ ɔmaa ye menli ne ‘adwazo agyinla bɛ gyakɛ azo’ bieko. (Yiz. 37:10) Mekɛ boni yɛɛ kɛzi ɔrale ye ɛ? Edwɛkɛ mɔɔ sisile tete Babelɔn la baboa yɛ yeamaa yɛabua kpuya ne.

“Bɛnyianle Ngoane Na Bɛdwazole Bɛgyinlanle Bɛ Gyakɛ Azo”

13. (a) Kɛzi Yizikeɛle 37:10, 14 rale nu wɔ 537 K.Y.M. mɔlebɛbo ɛ? (b) Ngɛlɛlera boni mɔ a kile kɛ mbusua-bulu belemgbunlililɛ ne anu amra bie mɔ ziale hɔle Yizilayɛ a?

13 Ɛvolɛ 537 K.Y.M. mɔlebɛbo, Dwuuma mɔɔ wɔ Babelɔn la nwunle kɛ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne ɛlɛba nu. Kɛzi? Gyihova maanle bɛnyianle ngoane na ɔmaanle “bɛdwazole bɛgyinlanle bɛ gyakɛ azo” ɔluakɛ ɔliele bɛ ɔvile akɛlɛzonlenlɛ nu na ɔmaanle bɛziale bɛhɔle Yizilayɛ. Ekpunli bie mɔɔ Yizilayɛma 42,360 yɛɛ menli mɔɔ bɛnle Yizilayɛma kɛyɛ 7,000 a wɔ nu la, vile Babelɔn hɔle kɛ bɛkakyekye Gyɛlusalɛm na bɛazi ye ɛzonlenlɛsua ne bieko na bɛadɛnla lɔ. (Ɛzela 1:1-4; 2:64, 65; Yiz. 37:14) Akee kɛyɛ ɛvolɛ 70 anzi, menli kɛyɛ 1,750 hɔbokale Ɛzela anwo wɔ mekɛ mɔɔ ɔziale ɔrale Gyɛlusalɛm la. (Ɛzela 8:1-20) Ɔti Dwuuma mɔɔ bo 44,000 la ziale rale​—nɔhalɛ nu, bɛle “ɛlɔne kpole.” (Yiz. 37:10) Bieko, Nyamenle Edwɛkɛ ne maa yɛnwu kɛ mbusua bulu belemgbunlililɛ ne anu amra, mɔɔ Aseleama vale bɛ nenyia mɔ hɔle akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ ɛvoya mɔtwɛ K.Y.M. la, noko ziale rale Yizilayɛ kɛ bɛbaboa bɛamaa bɛazi ɛzonlenlɛsua ne bieko.​—1 Ek. 9:3; Ɛzela 6:17; Gyɛ. 33:7; Yiz. 36:10.

14. (a) Kɛzi Yizikeɛle 37:24 boa yɛ maa yɛnwu mekɛ titili mɔɔ ngapezo ne bara nu la ɛ? (b) Duzu a hɔle zo wɔ 1919 a? (Eza nea ɛlɛka “‘Mbowule Welera,’ ‘Alasevolɛ Nwiɔ’​—Bɛlɛ Abusuabɔlɛ Ɔ?”)

14 Kɛzi Yizikeɛle ngapezo ne foa ɛhye rale nu kpole ɛ? Kɛ mɔɔ Gyihova maanle Yizikeɛle nwunle ye wɔ ngapezo gyɛne nu la, ɔbabɔ ɔ bo wɔ mekɛ mɔɔ Devidi Kpole ne, Gyisɛse Kelaese babɔ ɔ bo kɛ ɔdi tumi kɛ Belemgbunli la. * (Yiz. 37:24) Wɔ 1919, Gyihova vale ye sunsum ne wulale ye menli ne anu. Ɔlua zo, bɛnyianle “ngoane” na bɛliele bɛ bɛvile akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Babelɔn Kpole ne anu. (Aye. 66:8) Ɛhye anzi, Gyihova maanle bɛhɔdɛnlanle bɛ “azɛlɛ” ne azo, kile kɛ, sunsum nu paladaese ne anu. Kɛzi Gyihova menli mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la ɛrayɛ “ɛlɔne kpole” ɛ?

15, 16. (a) Kɛzi Gyihova menli mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la ɛrayɛ “ɛlɔne kpole” ɛ? (b) Kɛzi Yizikeɛle ngapezo ɛhye boa yɛ maa yɛgyinla ɛbɛlabɔlɛ nu sɔnea ɛsesebɛ nloa ɛ? (Nea ɛlɛka “Moalɛ Mɔɔ Maa Yɛgyinla Yɛ Gyakɛ Azo.”)

15 Mɔɔ Kelaese kpale akɛlɛ nɔhavo ne wɔ 1919 la yeangyɛ, Nyamenle azonvolɛ bɔle ɔ bo nwunle mɔɔ Zɛkalaya hanle dole ɛkɛ ne la: ‘Na menli dɔɔnwo nee maanle mgbole barakpondɛ Gyihova.’ Ngapezonli ne vale menli mɔɔ ɛlɛkpondɛ Gyihova la dole “mrenyia bulu mɔɔ bɛvi aneɛ mɔɔ maanle maanle ne mɔ ka la amuala anu” la anwo. Menli ne bazɔ “Dwuunli” ko, sunsum nu Yizilayɛnli bie tɛladeɛ nu ɛsesebɛ na bɛaha kɛ: “Yɛkpondɛ kɛ yɛ nee bɛ kɔ, ɔluakɛ yɛde kɛ Nyamenle nee bɛ lua.”​—Zɛk. 8:20-23.

16 Ɛnɛ, bɛdabɛ mɔɔ bɛle sunsum nu Yizilayɛma (mɔhama mɔɔ bɛkpokpa bɛ la) nee “mrenyia bulu” anzɛɛ (mboane gyɛne ne) amgba ɛbɔ nu ɛyɛ “ɛlɔne kpole kpalɛ,” bɛbo mgbe dɔɔnwo. (Yiz. 37:10) Kɛ Kelaese sogyama mɔɔ wɔ ɛlɔne mɔɔ ɛlɛyɛ kpole anu la, yɛkɔ zo yɛdi yɛ Belemgbunli, Gyisɛse anzi pɛpɛɛpɛ amaa yɛ sa aha nyilalɛ ne mɔɔ la yɛ nyunlu la.​—Edw. 37:29; Yiz. 37:24; Fel. 2:25; 1 Tɛs. 4:16, 17.

17. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ tile mɔɔ doa zo la anu a?

17 Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛfa bɛazie ɛkɛ ne bieko la bava ɛzonlelilɛ mɔɔ anwo hyia la ado Nyamenle menli ne anwo zo. Ɛzonlelilɛ boni ɔ? Amaa yɛabua kpuya ne la, ɔwɔ kɛ yɛsia yɛsuzu gyima bie mɔɔ Gyihova vale maanle Yizikeɛle kolaa na bɛazɛkye Gyɛlusalɛm la anwo. Yɛbanwu ɛhye wɔ tile mɔɔ doa zo la anu.

^ ɛden. 8 Menli mɔɔ Yizikeɛle nwunle bɛ mbowule wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu la anwu bɛ ti anwo ewule, emomu, bɛle ‘menli mɔɔ bɛhunle bɛ.’ (Yiz. 37:9) Bɛhunle “Yizilayɛma amuala” wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo wɔ mekɛ mɔɔ bɛlile Yizilayɛ mbusua-bulu belemgbunlililɛ ne nee Dwuda mbusua-nwiɔ belemgbunlililɛ ne anwo zo konim, na bɛhyele bɛ bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Aselea nee Babelɔn la.

^ ɛden. 14 Bɛhilehilele Mɛzaya ne anwo ngapezo ɛhye anu wɔ Tile 8 ne anu.