Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 17

“Meyɛ Wɔ Kpɔvolɛ, O Gɔgo”

“Meyɛ Wɔ Kpɔvolɛ, O Gɔgo”

YIZIKEƐLE 38:3

BODANE: Mɔɔ “Gɔgo” nee “azɛlɛ ne” mɔɔ ɔbara zolɛ la kile la

1, 2. Konle boni a bazi kenlensa ye a, na kpuya boni mɔ a ɔmaa yɛbiza a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

BƐVA alesama mogya mɔɔ bɛha bɛgua wɔ konle nu mɔɔ ewiade konle nwiɔ ne boka nwo la, bɛgua azɛlɛ ɛhye anwo evinli wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu. Noko bɛbaho konle mɔɔ tɛla biala la kenlensa ye. Tɛ sonla a bamaa maanle maanle mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la aho atia bɛ nwo ɔlua angomedi ti a. Emomu, ɔbayɛ “Nyamenle, Tumivolɛ Bedevinli ne kenle kpole ne anu konle.” (Yek. 16:14) Kpɔvolɛ bie mɔɔ memaa ɔ nwo zo mɔɔ bara azɛlɛ ne mɔɔ sonle bolɛ maa Nyamenle azo la a bava ara a. Ɛtetalɛ zɔhane bamaa Tumivolɛ Awulae Gyihova ala ye ɛzɛkyelɛ tumi kpole ne mɔɔ yɛtɛnwunle bie ɛlɛ la ali.

2 Ɔti ɔhyia kɛ yɛbiza kpuya ɛhye mɔ: Nwane a le kpɔvolɛ ɛhye? Azɛlɛ boni a ɔbara zo a? Kenlenzu, duzu ati ɔ yɛɛ kɛzi ɔbara azɛlɛ ne azo ɛ? Mɔɔ basisi la fale yɛdayɛ mɔɔ yɛlɛsonle Gyihova nɔhalɛ nu wɔ azɛlɛ ye azo la anwo yemɔti, ɔwɔ kɛ yɛnwu mualɛ ne mɔ. Bɛwɔ ngapezo bie mɔɔ wɔ Yizikeɛle buluku ne tile 38 nee 39 ne anu la.

Kpɔvolɛ Ne​—Gɔgo Mɔɔ Vi Meegɔgo

3. Ka edwɛkɛ titili mɔɔ wɔ Yizikeɛle ngapezo ne anu mɔɔ fale Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo anwo la.

 3 Kenga Yizikeɛle 38:1, 2, 8, 18; 39:4, 11. Edwɛkɛ titili mɔɔ wɔ ngapezo ne anu la ɛne: “Wɔ ɛvolɛ ne mɔ mɔɔ li awieleɛ la anu,” kpɔvolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye “Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la” bara Nyamenle menli “azɛlɛ ne” azo. Noko ɛtetalɛ zɔhane bamaa Gyihova “ɛya kpole” ne azɔ, ɔbava ɔ nwo yealie nu yeali Gɔgo anwo zo konim. * Ɔbava ye kpɔvolɛ ne nee bɛdabɛ mɔɔ bɛboka ɔ nwo mɔɔ yeli bɛ nwo zo konim la amuala yeamaa “nloma ngakyile mɔɔ bɛdi nane la nee ɛbɔ nu nane anwo ɛzulolɛ kɔsɔɔti kɛ aleɛ.” Akee ɔbamaa Gɔgo “ɛleka mɔɔ bɛbazie ye la.” Amaa yɛanwu kɛzi ngapezo ɛhye bara nu kenlensa ye la, ɔwɔ kɛ yɛnwu mɔɔ Gɔgo kile la.

4. Duzu a yɛbahola yɛaha ye wɔ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la anwo a?

4 Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la a le nwane? Mɔɔ Yizikeɛle hanle la ati, yɛkola yɛka kɛ Gɔgo le nɔhalɛ sonvolɛma kpɔvolɛ. Asoo Gɔgo le Seetan, nɔhalɛ sonvolɛma kpɔvolɛ titili ne ngapezo duma? Kɛ ɛnee yɛ mbuluku ne mɔ ka ye la ɛne. Noko Yizikeɛle ngapezo ne mɔɔ yɛzuzu nwolɛ kpalɛ la ɛmaa yɛyɛ nzenzaleɛ. Ɛzinzalɛ Arane ne hilehilele nu kɛ duma Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la ɛnvale sunsum nu abɔdeɛ bie mɔɔ ɛnyelɛ ɛnnwu ye la anwo, emomu ɔfale alesama kpɔvolɛ mɔɔ ɛnyelɛ nwu ye​—maanle maanle mɔɔ ɛha ɛbɔ nu mɔɔ bɛbaho bɛatia nɔhalɛ ɛzonlenlɛ la anwo. * Kolaa na yɛazuzu mɔɔ yɛgyinlanle zo yɛhanle ye zɔ anwo la, maa yɛzuzu Yizikeɛle ngapezo ne anu ngyinlazo nwiɔ mɔɔ kile kɛ Gɔgo ɛnle sunsum nu abɔdeɛ la anwo.

5, 6. Duzu a kile kɛ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la ɛnle sunsum nu abɔdeɛ a?

5 “Mebava wɔ meamaa nloma ngakyile mɔɔ bɛdi nane la . . . kɛ aleɛ.” (Yiz. 39:4) Ngɛlɛlera ne ta fa nloma mɔɔ bɛdi nane mɔɔ bɛlɛdi debie funli la yɛ Nyamenle ndɛnebualɛ nwo kɔkɔbɔlɛ nwo nvoninli. Nyamenle vale kɔkɔbɔlɛ zɔhane mɔ maanle Yizilayɛma nee maanle maanle gyɛne. (Dit. 28:26; Gyɛ. 7:33; Yiz. 29:3, 5) Noko bɛanva kɔkɔbɔlɛ zɔhane mɔ bɛammaa sunsum nu abɔdeɛ, emomu bɛvale bɛmaanle alesama mɔɔ bɛle nwonane nee mogya la. Yɛze kɛ nloma mɔɔ bɛdi nane nee nane anwo ɛzulolɛ di nane, bɛnli sunsum. Ɔti kɔkɔbɔlɛ ɛhye mɔɔ wɔ Yizikeɛle ngapezo ne anu la kile kɛ Gɔgo ɛnle sunsum nu abɔdeɛ.

6 “Mebamaa Gɔgo ɛleka mɔɔ bɛbazie ye la wɔ Yizilayɛ.” (Yiz. 39:11) Ngɛlɛlera ne ɛnga kɛ bɛsie sunsum nu abɔdeɛ wɔ azɛlɛ ye azo. Emomu, bɛbava Seetan nee ye sunsum ɛtane ne mɔ bɛagua kuma kuloonwu ne anu ɛvolɛ 1000, na nzinlii bɛbavuandi bɛ bɛagua senle tandane ne mɔɔ gyi ɛkɛ maa dahuu ɛzɛkyelɛ la anu. (Luku 8:31; Yek. 20:1-3, 10) Kɛmɔ bɛse bɛbamaa Gɔgo “ɛleka mɔɔ bɛbazie ye” la wɔ azɛlɛ ye azo la ati, ɔkile kɛ ɔnle sunsum nu abɔdeɛ.

7, 8. Mekɛ boni a “sɔlɔ belemgbunli ne” awieleɛ bara a, na kɛzi ɔ nee mɔɔ bado Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la le ko ɛ?

7 Ɛnee nwane anzɛɛ duzu a le Gɔgo, kpɔvolɛ ne mɔɔ bava ɛtetalɛ mɔɔ li awieleɛ yeara nɔhalɛ sonvolɛma anwo zo la? Yɛnlea Baebolo nu ngapezo nwiɔ mɔɔ maa yɛnwu mɔɔ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo kile la.

8 “Sɔlɔ belemgbunli ne.” (Kenga Daneɛle 11:40-45.) Daneɛle hanle ewiade tumililɛ ngakyile mɔɔ bara ɔvi ye mekɛ zo too badwu yɛ mekɛ ye azo nee maanyɛlɛ nu kpɔvolɛma bie​—“nyiakɛ belemgbunli ne” yɛɛ “sɔlɔ belemgbunli ne”​—anwo edwɛkɛ. Nyiakɛ belemgbunli ne yɛɛ sɔlɔ belemgbunli ne ɛhakyihakyi wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ maanle maanle ne mɔ ɛho ɛtia bɛ nwo na bɛva bɛpele tumi wɔ azɛlɛ ye azo la anu. Daneɛle hanle sɔlɔ belemgbunli ne ɛtetalɛ mɔɔ li awieleɛ la anwo edwɛkɛ kɛ: “Wɔ mekɛ mɔɔ li awieleɛ la anu . . . ɔbava ɛya kpole yeavinde yeahɔ kɛ ɔkazɛkye menli dɔɔnwo na yeabɔ bɛ bo zo.” Sɔlɔ belemgbunli ne ɛdu ɔ nye ɛzie Gyihova sonvolɛma anwo titili. * Noko ɔnrɛli konim, yemɔti “ye awieleɛ” bara kɛ mɔɔ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo awieleɛ rale la.

9. Kɛzi mɔɔ bado Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la zɔho mɔɔ bado “arelemgbunli mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo amuala” la ɛ?

9 “Arelemgbunli mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo amuala la.” (Kenga Yekile 16:14, 16; 17:14; 19:19, 20.) Yekile buluku ne hanle kɛ “azɛlɛ ye azo arelemgbunli” bɛateta “arelemgbunli Belemgbunli” ne, Gyisɛse wɔ anwuma. Noko kɛmɔ bɛnrɛhola bɛnrɛhɔ anwuma lɔ la ati, bɛbateta Belemgbunlililɛ ne boavolɛma wɔ azɛlɛ ye azo. Azɛlɛ ye azo arelemgbunli ɛnrɛli konim wɔ Amagɛdɔn konle ne anu. Bɛteta Gyihova menli ne a, bɛ awieleɛ bara. Ɛhye nee mɔɔ bɛhanle ye wɔ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo anwo la le ko. *

10. Yɛbahola yɛaha kɛ Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la kile duzu?

10 Ɔti, duzu a yɛbahola yɛaha ye wɔ mɔɔ Gɔgo kile la anwo a? Mɔɔ limoa, Gɔgo ɛnle sunsum nu abɔdeɛ. Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Gɔgo fale azɛlɛ ye azo maanle maanle mɔɔ ɔnrɛhyɛ bɛbateta Nyamenle menli ne la anwo. Maanle maanle zɔhane mɔ baha bɛ nwo abɔ nu, kile kɛ, bɛbayɛ ko wɔ adenle bie azo. Duzu ati ɔ? Kɛmɔ Nyamenle menli ne wɔ azɛlɛ ye azo ɛleka biala la ati, ɔwɔ kɛ bɛ bodane nee bɛ nyɛleɛ yɛ ko amaa bɛahola bɛateta bɛ. (Mat. 24:9) Seetan a babɔ adwenle ne awula bɛ ti anu na yeamaa bɛateta bɛ a. Yemaa bɛdwazo bɛtia nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mekɛ tendenle. (1 Dwɔn 5:19; Yek. 12:17) Noko Yizikeɛle ngapezo ne mɔ mɔɔ fale Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo anwo la twe adwenle kɔ mɔɔ azɛlɛ ye azo maanle maanle mɔɔ bɛateta Gyihova menli ne bɛayɛ la azo. *

Duzu A Le “Azɛlɛ Ne”?

11. Kɛzi Yizikeɛle ngapezo ne ka “azɛlɛ ne” mɔɔ Gɔgo bahɔ zo la anwo edwɛkɛ ɛ?

11 Yɛnwunle ye wɔ  ɛdendɛkpunli 3 ne kɛ, Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la baha Gyihova ɛya kpole ɔlua azɛlɛ ne mɔɔ sonle bolɛ maa Ye mɔɔ ɔbara zolɛ la azo. Duzu a le azɛlɛ ɛhye? Maa yɛzia yɛhɔ Yizikeɛle ngapezo ne azo. (Kenga Yizikeɛle 38:8-12.) Ɔka kɛ Gɔgo bara ‘azɛlɛ ne mɔɔ bɛboɔboa zolɛ menli ne anloa’ la azo, na “bɛboɔboale bɛ nloa bɛvile maanle maanle ne mɔ anu” yɛɛ “bɛde anzodwolɛ nu”; bɛ azua ne mɔ, “bɛtɛdiele nwolɛ bane, bɛnlɛ mbulalɛ wɔ bɛ nlenkɛ nzi, anzɛɛ bɛnlɛ nlenkɛ mgbole kɛ bɛfa bɛabɔ nwolɛ bane”; yɛɛ “bɛnyia anwonyia . . . dɔɔnwo.” Ɛhye a le azɛlɛ ne mɔɔ Gyihova nɔhalɛ sonvolɛma mɔɔ wɔ ɛleka biala la de zo la. Kɛzi yɛkola yɛnwu ye zɔ ɛ?

12. Wɔ tete ne, kɛzi ninyɛne yɛle fofolɛ wɔ Yizilayɛ azɛlɛ ne azo ɛ?

12 Yɛsuzu kɛzi bɛyɛle ninyɛne fofolɛ wɔ tete Yizilayɛ la anwo a, ɔbaboa yɛ. Yizilayɛma anli nɔhalɛ la, Gyihova luale Yizikeɛle anwo zo hanle kɛ bɛbazɛkye bɛ azɛlɛ ne, na ɔbadɔ mgbane. (Yiz. 33:27-29) Noko eza ɔhanle kɛ, nzinlii mɔhama bie mɔɔ bɛnlu bɛ nwo la vi Babelɔn bazia ara na bɛava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛazie ɛkɛ ne bieko. Gyihova nyilalɛ bamaa Yizilayɛ azɛlɛ ne ahakyi, ɔbayɛ kɛnlɛma “kɛ Yidɛn tola ne la.” (Yiz. 36:34-36) Nzenzaleɛ ɛhye bɔle ɔ bo wɔ 537 K.Y.M., wɔ mekɛ mɔɔ Dwuuma ne ziale rale Gyɛlusalɛm na bɛvale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛziele ɛkɛ ne bieko la.

13, 14. (a) Duzu a le sunsum nu azɛlɛ ne? (b) Kɛmɔti a azɛlɛ ɛhye sonle bolɛ maa Gyihova ɛ?

13 Debie zɛhae bie ɛdo nɔhalɛ sonvolɛma wɔ yɛ mekɛ ye anu. Yɛnwunle ye wɔ Tile 9 ne kɛ, ɔkadwu 1919 la, ɛnee bɛye bɛ bɛvi akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Babelɔn Kpole ne anu. Wɔ ɛvolɛ zɔhane anu, Gyihova vale ye nɔhalɛ sonvolɛma rale sunsum nu azɛlɛ bie azo. Yemɔ a le sunsum nu paladaese ne​—ɛleka mɔɔ banebɔlɛ, sunsum nu ɛkpazilɛ anzɛɛ tɛnlabelɛ kpalɛ wɔ, mɔɔ yɛsonle nɔhalɛ Nyamenle ne wɔ ɛkɛ la. Wɔ azɛlɛ ɛhye azo, yɛbɔ nu yɛtɛnla wɔ banebɔlɛ nu, yɛ nzo nu dwo yɛ na yɛ ahonle tɔ yɛ azule nu. (Mrɛ. 1:33) Yɛnyia sunsum nu aleɛ dɔɔnwo, yɛyɛ ahunlundwolɛ gyima yɛbɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne nolo. Yɛnwu kɛ ɛrɛlɛ ɛhye le nɔhalɛ: “Gyihova nyilalɛ a maa sonla nyia ɔ nwo a, na Ɔnva nyanelilɛ biala ɔmboka nwo.” (Mrɛ. 10:22) Ɔnva nwo ɛleka biala mɔɔ yɛde la, saa yɛbɔ mɔdenle yɛdua yɛ edwɛkɛ nee yɛ nyɛleɛ zo yɛboa nɔhalɛ ɛzonlenlɛ a ɛnee yɛwɔ azɛlɛ ne​—sunsum nu paladaese ne azo.

14 Sunsum nu azɛlɛ ɛhye sonle bolɛ maa Gyihova. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ bɛdabɛ mɔɔ yehwe bɛ yera nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la le “maanle maanle kɔsɔɔti anu ninyɛne mɔɔ sonle bolɛ.” (Hagae 2:7; Dwɔn 6:44) Bɛlɛbɔ mɔdenle ɛsesebɛ bɛawula subane fofolɛ ne, mɔɔ da Nyamenle subane ngɛnlɛma ne mɔ ali la. (Ɛfɛ. 4:23, 24; 5:1, 2) Bɛdu bɛ nwo bɛmaa ye ɛzonlenlɛ ne bɔkɔɔ, bɛyɛ zɔ wɔ ndenle mɔɔ wula ye anyunlunyia la azo na bɛfa bɛda bɛ ɛlɔlɛ ali. (Wlo. 12:1, 2; 1 Dwɔn 5:3) Saa Gyihova nwu kɛ ye sonvolɛma ɛlɛyɛ gyima ɛsesebɛ amaa sunsum nu azɛlɛ ne ayɛ kɛnlɛma a, nea kɛzi ɔ nye die a. Dwenle ɛhye anwo: Saa ɛfa nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ɛdimoa wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu a, ɛmaa sunsum nu paladaese ne yɛ kɛnlɛma na eza ɛmaa Gyihova ahonle di fɛlɛko!​—Mrɛ. 27:11.

Ɔnva nwo ɛleka biala mɔɔ yɛde la, saa yɛkɔ zo yɛboa nɔhalɛ ɛzonlenlɛ a ɛnee yɛwɔ sunsum nu azɛlɛ ne azo (Nea ɛdendɛkpunli 13, 14)

Azɛlɛ Ne​—Kenlenzu, Duzu Ati Ɔ, Kɛzi Gɔgo Bara Ɛkɛ Ɛ?

15, 16. Mekɛ boni a Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la bara yɛ sunsum nu azɛlɛ ne azo a?

15 Saa yɛdwenledwenle nwolɛ kɛ ɔnrɛhyɛ maanle maanle mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la bɛabɔ nu ara sunsum nu azɛlɛ ne mɔɔ sonle bolɛ la azo a, yɛbanwu kɛ ɔle anyebolo edwɛkɛ. Ɛtetalɛ ɛhye fale yɛ nwo, yemɔti yɛkpondɛ kɛ yɛnwu nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo. Nea kpuya nsa ɛhye mɔ.

16 Kenlenzu a Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo la bara yɛ sunsum nu azɛlɛ ne mɔɔ bɛva bɛzie ɛkɛ ne bieko la azo a? Ngapezo ne bua kɛ: “Wɔ ɛvolɛ ne mɔ mɔɔ li awieleɛ la anu, ɛbara azɛlɛ ne” azo. (Yiz. 38:8) Ɛhye kile mekɛ ɛhye awieleɛ ne anu. Babelɔn Kpole ne, ewiade adalɛ ɛzonlenlɛ maanle ne ɛzɛkyelɛ a babɔ anwongyelelɛ kpole ne abo a. Kolaa na Amagɛdɔn ne abɔ ɔ bo, mekɛ mɔɔ bɛzɛkye adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti bɛwie la, Gɔgo bava ɛtetalɛ mɔɔ li awieleɛ na nuhua yɛ se kpalɛ la ara nɔhalɛ sonvolɛma anwo zo.

17, 18. Kɛzi Gyihova bali ninyɛne nwo gyima wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu ɛ?

17 Duzu ati a Gɔgo bara azɛlɛ ne mɔɔ Gyihova nɔhalɛ sonvolɛma a wɔ zo la azo a? Ngapezo ne da nɔhalɛ edwɛkɛ nwiɔ ali​—mɔɔ limoa, Gyihova bali ninyɛne nwo gyima; yɛɛ mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Gɔgo adwenle ɛtane ne mɔ.

18 Kɛzi Gyihova di ninyɛne nwo gyima la. (Kenga Yizikeɛle 38:4, 16.) Gyihova zele Gɔgo kɛ: Mebava “koba measosɔ wɔ awudwelɛ” na meamaa “wɔara me azɛlɛ ne azo.” Asoo ɛhye kile kɛ Gyihova a bapiepia maanle maanle ne mɔ yeamaa bɛateta ye sonvolɛma ne a? Kyɛkyɛ! Ɔnrɛmaa munzule ɛnrɛdo bɛ ɛlɛ. (Dwobu 34:12) Noko Gyihova ze ye agbɔvolɛ kɛ bɛbahyi nɔhalɛ sonvolɛma, ɔti saa bɛnyia nwolɛ adenle kɛ bɛhu bɛ bɔkɔɔ a, bɛnrɛkpo. (1 Dwɔn 3:13) Ɔbali ninyɛne nwo gyima kɛ asɛɛ yeva koba yesosɔ Gɔgo awudwelɛ na ɔlɛtwe ye yeahɔ la, amaa ninyɛne asisi kɛ mɔɔ Ye ɛhulolɛdeɛ nee ye mekɛ ngyehyɛleɛ ne de la. Wɔ Babelɔn Kpole ne ɛzɛkyelɛ nzi, Gyihova balua adenle bie azo yeabɛlɛbɛla maanle maanle ne mɔ yeamaa bɛayɛ mɔɔ wɔ bɛ ahonle nu la. Ɔti Gyihova babuke adenle amaa ɛtetalɛ ne mɔɔ bava Amagɛdɔn, konle ne mɔɔ tɛla biala wɔ azɛlɛ ye azo la ara. Akee ɔbalie ye menli ne, ɔbawula ye tumililɛ ne anyunlunyia, na yeade ye duma nwuanzanwuanza ne anwo.​—Yiz. 38:23.

Bɛbabɔ mɔdenle kɛ bɛsi nɔhalɛ ɛzonlenlɛ adenle ɔluakɛ bɛ nye ɛnlie nwo, bɛkpɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛmaa ɔkɔ zo la

19. Duzu a bamaa Gɔgo abɔ mɔdenle kɛ ɔsɛkye nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ɛ?

19 Gɔgo adwenle ɛtane ne mɔ. Bɛbabɔ “adwenle ɛtane bie.” Bɛbava Gyihova sonvolɛma mɔɔ ɛbaha kɛ “bɛde azua mɔɔ bɛtɛdiele nwolɛ bane, bɛnlɛ mbulalɛ wɔ bɛ nlenkɛ nzi, anzɛɛ bɛnlɛ nlenkɛ mgbole kɛ bɛfa bɛabɔ nwolɛ bane la” anwo ɛya kpole na bɛakpɔ bɛ kpalɛ. Eza bɛ nye bɛabolo kɛ ‘bɛsesa na bɛave ninyɛne dɔɔnwo’ bɛavi bɛdabɛ mɔɔ “bɛnyia anwonyia” la ɛkɛ. (Yiz. 38:10-12) Duzu “anwonyia” ɔ? Yɛlɛ sunsum nu anwonyia kpole bie; yɛ agyadeɛ mɔɔ sonle bolɛ tɛla biala la a le yɛ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ yɛfa yɛmaa Gyihova angomekye la. Bɛbabɔ mɔdenle kɛ bɛsi ye adenle, tɛ kɛ asɛɛ ɔsonle bolɛ ɔmaa bɛ la ati ɔ, emomu kɛmɔ bɛ nye ɛnlie nwo yɛɛ bɛkpɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛmaa ɔkɔ zo amuala la ati ɔ.

Gɔgo babɔ “adwenle ɛtane” kɛ ɔku yɛ muala, noko ɔnrɛyɛ boɛ (Nea ɛdendɛkpunli 19)

20. Kɛzi Gɔgo bara sunsum nu azɛlɛ, anzɛɛ paladaese ne azo ɛ?

20 Kɛzi Gɔgo bara sunsum nu azɛlɛ, anzɛɛ paladaese ne azo ɛ? Bɛbabɔ mɔdenle kɛ bɛtenda yɛ gyakɛ anu. Ɔti bie a, bɛbabɔ mɔdenle kɛ bɛsi yɛ sunsum nu aleɛ mɔɔ yɛ sa ka ye la adenle, bɛnrɛmaa yɛnrɛyia nu, bɛsɛkye koyɛlɛ mɔɔ wɔ yɛ avinli la na bɛadua yɛ wɔ Nyamenle edwɛkɛ ne mɔɔ yɛbɔ ye nolo la anwo. Ninyɛne ɛhye mɔ amuala boka yɛ sunsum nu paladaese ne anwo. Seetan bapiepia maanle maanle ne mɔ yeamaa bɛabɔ mɔdenle kɛ bɛye nɔhalɛ sonvolɛma​—nee nɔhalɛ ɛzonlenlɛ​—bɛavi azɛlɛ ye azo.

21. Kɛmɔti a ɛ nye die nwo kɛ Gyihova ɛbɔ yɛ kɔkɔ wɔ mɔɔ bazi kenlensa ye la anwo ɛ?

21 Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo ɛtetalɛ ne baha yɛ kɔsɔɔti mɔɔ yɛde sunsum nu azɛlɛ ne mɔɔ Nyamenle ɛva ɛmaa yɛ la azo la. Nea kɛzi yɛ nye die nwo kɛ Gyihova ɛbɔ yɛ kɔkɔ wɔ mɔɔ ɔbara kenlensa ye la anwo a! Noko, kɛkala mɔɔ yɛlɛkendɛ anwongyelelɛ kpole ne la, bɛmaa yɛzɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ne anu boɛ, na yɛva yɛlimoa wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu. Saa yɛyɛ zɔ a, yɛbaboa yɛamaa bɛaziezie azɛlɛ ne mɔɔ bɛva bɛzie ɛkɛ ne bieko la azo kɛnlɛma. Na yɛbanwu debie mɔɔ yɛ nwanwane kpalɛ la kenlensa ye: Gyihova balie ye menli ne na yeade ye duma nwuanzanwuanza ne anwo wɔ Amagɛdɔn, kɛ mɔɔ tile mɔɔ doa zo bahilehile nu la.

^ ɛden. 3 Yɛbazuzu kɛzi Gyihova ɛya kpole ne bazɔ atia Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo nee mekɛ mɔɔ ɔbazi la yɛɛ mɔɔ ɔbahile yeamaa yɛ la anwo wɔ tile bieko anu.

^ ɛden. 4 Nea “Kpuya Mɔɔ Vi Kengavolɛma Ɛkɛ” wɔ May 15, 2015 Ɛzinzalɛ Arane ne mukelɛ 27-28.

^ ɛden. 8 Daneɛle 11:45 ka kɛ ɔbadu ɔ nye yeazie Gyihova menli ne anwo ɔluakɛ ɔbazi “ye alehelɛ ɛdanlɛ azua ne mɔ wɔ nyevile kpole [Mɛdetɛlenia] ne nee boka nwuanzanwuanza ne mɔɔ wɔ Azɛlɛ Kɛnlɛma ne azo [ɛleka mɔɔ ɛnee Nyamenle ɛzonlenlɛsua ne gyi nee ɛleka mɔɔ ɛnee Nyamenle menli ne sonle] la avinli.”

^ ɛden. 9 Baebolo ne noko ka ɛtetalɛ bie mɔɔ ɛnɛ mekɛ ye “Aselea,” mɔɔ ɔkpondɛ kɛ ɔsɛkye yɛ bava ara la anwo edwɛkɛ. (Maeka 5:5) Ɛtetalɛ nna ne mɔ mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ la balua Gɔgo mɔɔ vi Meegɔgo, sɔlɔ belemgbunli ne, azɛlɛ ye azo arelemgbunli nee Aselea anwo zo a ara a. Ɛtetalɛ ko ne ala ɔ, noko asolo aluma mɔɔ bɛvale bɛvɛlɛle bɛ la.

^ ɛden. 10 Nea Tile 22 ne mɔɔ kilehile mɔɔ “Gɔgo nee Meegɔgo” mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Yekile 20:7-9 kile anu la.