Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 15

“[Mebava] Wɔ Tuutuu Ɛbɛla Ne Meara Ye Awieleɛ”

“[Mebava] Wɔ Tuutuu Ɛbɛla Ne Meara Ye Awieleɛ”

YIZIKEƐLE 16:41

BODANE: Mɔɔ yɛsukoa yɛfi Yizikeɛle nee Yekile mbuluku ne mɔ anu tuutuuma ne ɛkɛ la

1, 2. Tuutuu ɛbɛla boni a ka ɛya kpole a?

ƆYƐ alɔbɔlɛ kɛ ɛbanwu kɛ awie le tuutuunli. Bie a yɛbabiza kɛ duzu a maanle ɔvale ɔ nwo ɔwulale nu a. Asoo ye busuanli bie yɛle ye basabasa la ati a ɔyɛle zɔ ɔvi ye ngakula nu a? Anzɛɛ ehyia fufule a maanle ɔvale ɔ nwo ɔwulale akɛlɛyɛlɛ tɛnlabelɛ ɛhye anu a? Anzɛɛ ɔkulo kɛ ɔgyakyi kunli atisesebɛnli bie la ati ɔ? Alɔbɔlɛ edwɛkɛ zɛhae ɛbu zo wɔ ɛtane ewiade ɛhye anu. Ɔti ɔnyɛ azibɛnwo kɛ Gyisɛse Kelaese lale atiakunlukɛnlɛma ali hilele tuutuuma bie mɔ la. Ɔzile zo kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛnu bɛ nwo na bɛkakyi la bɛahola anyia asetɛnla kpalɛ kenle bie.​—Mat. 21:28-32; Luku 7:36-50.

2 Noko, bɛmaa yɛva yɛ adwenle yɛhɔ tuutuunli bie mɔɔ ɔle ngakyile la anwo zo. Raalɛ bie anye fuu ɛkpa ɛbɛla zɛhae. Ɔnnwu kɛ ɔle ɛbɛla funli, emomu, ɔnwu ye kɛ ɔle nwolɛ adenle! Ezukoa nee tumi mɔɔ gyima ɛhye bamaa yeanyia la ala a ɔdwenle nwo a. Na saa raalɛ ɛhye gya nrenyia mɔɔ ɔle sonlakpalɛ, ɔdi nɔhalɛ na ɔ nye fuu ɔgyakyi nrenyia ne ɔkɔbɔ tuutuu ɛbɛla noko ɛ? Ɛnrɛnyia ɔ nwo adwenle kpalɛ yɛɛ ɛ nye ɛnrɛlie raalɛ ɛhye nee ɛbɛla ɛhye mɔɔ ka ɛya mɔɔ yekpa la anwo. Kɛ mɔɔ yɛ nye ɛnlie edwɛkɛ ɛhye anwo fee la, Gyihova Nyamenle noko vale tuutuunli lile gyima fane dɔɔnwo hilele kɛzi ɔte nganeɛ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nwo la anu.

3. Edwɛkɛ boni mɔ a yɛbazuzu nwo wɔ tile ɛhye anu a?

3 Edwɛkɛ titili nwiɔ mɔɔ kilehile nu kɛ nɔhalɛ mɔɔ Nyamenle menli mɔɔ ɛnee wɔ Yizilayɛ nee Dwuda anli la le kɛ tuutuu ɛbɛla la, wɔ Yizikeɛle buluku ne anu. (Yiz., tile 16 nee 23) Noko, kolaa na yɛanleɛnlea edwɛkɛ zɔhane mɔ anu kpalɛ la, bɛmaa yɛzuzu sɛkɛlɛneɛ adenle zo tuutuunli bieko anwo. Ye tuutuu ɛbɛla ne bɔle ɔ bo kolaa na Yizikeɛle mekɛ ne ara​—kolaa na Yizilayɛma bɔbɔ ara​—na yehɔ zo too yeradwu ɛnɛ. Tuutuunli ɛhye anwo edwɛkɛ wɔ Yekile, Baebolo nu buluku mɔɔ li awieleɛ la anu.

“Tuutuuma . . . Bɛ Nli”

4, 5. Duzu a le “Babelɔn Kpole ne,” na kɛzi yɛnwu ye zɔ ɛ? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

4 Debie ɛzulolɛ bie vindele ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne mɔɔ Gyisɛse vale maanle ɛzoanvolɛ Dwɔn wɔ ɛvoya mɔɔ limoa Y.M. awieleɛ la anu. Bɛfɛlɛ ye “tuutuunli kpole” yɛɛ “Babelɔn Kpole, tuutuuma . . . bɛ nli.” (Yek. 17:1, 5) Wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu, ɛzonlenlɛ nu adekilevolɛma nee Baebolo nwo mbɔlɔba annwu mɔɔ deɛ ɛhye kile la. Bɛha kɛ ɔgyi ɛkɛ ɔmaa Babelɔn, Wulomu anzɛɛ Wulomu Kateleke Asɔne ne. Noko wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu, Gyihova Alasevolɛ ɛnwu “tuutuunli kpole” ɛhye. Yemɔ a le adalɛ ɛzonlenlɛ maanle ne. Kɛzi yɛnwu ye zɔ ɛ?

5 Bɛbua tuutuunli ɛhye fɔlɛ ɔluakɛ ɔ nee “azɛlɛ ye azo arelemgbunli” anzɛɛ maanyɛlɛ tumivolɛma ɛbɔ ɛbɛlatane. Ɔti ɔnle maanyɛlɛ tumivolɛ bie. Bieko, Yekile buluku ne ka kɛ “gualilɛma mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la,” lile nyane kpole wɔ Babelɔn Kpole ne ɛzɛkyelɛ ne anwo. Ɔti Babelɔn Kpole ne ɛnrɛhola ɛnrɛgyinla ɛkɛ ɛnrɛmaa gualilɛ mgbole. Ɛnee ɔgyi ɛkɛ ɔmaa duzu? Ɔdi “sunsum ɛtane nyɛleɛ” mɔɔ le awozonlezonlenlɛ nee mɛlɛbɛla la anwo fɔlɛ. Asoo somolɛ ɛhye mɔ ɛnfɛta ewiade ɛhye anu nyamenlezonlenlɛ ngyehyɛleɛ ne mɔ mɔɔ bɛnli nɔhalɛ la ɔ? Eza bɛyɛ tuutuunli ɛhye anwo nvoninli kɛ ɔde ewiade maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ ne anwo zo anzɛɛ ɔlɛ ɔ nwo zo tumi. Bieko, ɔyɛ Gyihova Nyamenle nɔhalɛ azonvolɛ kpɔdekpɔde. (Yek. 17:2, 3; 18:11, 23, 24) Asoo tɛ ɛhye a adalɛ ɛzonlenlɛ ɛyɛ too yeradwu ɛnɛ a?

Adalɛ ɛzonlenlɛ nu nyɛleɛ, ngilehilelɛ nee ahyehyɛdeɛ kɔsɔɔti vi tete Babɛle mɔɔ nzinlii bɛvɛlɛle ye Babelɔn la (Nea ɛdendɛkpunli 6)

6. Kɛzi Babelɔn Kpole ne le “tuutuuma . . . bɛ nli” ɛ?

6 Duzu ati a bɛfɛlɛ Babelɔn Kpole ne “tuutuunli kpole” nee “tuutuuma . . . bɛ nli” ɛ? Mgbakyemgbakyenu dɔɔnwo wɔ nu. Asɔne ngakyile nee eku ngakyile mɔɔ bɛngola bɛ tia la wɔ nu. Ɔvi mekɛ mɔɔ bɛmaanle aneɛ ne mɔ yɛle basabasa wɔ tete Babɛle anzɛɛ Babelɔn la, ye ngilehilelɛ kɔsɔɔti ɛdɛlɛ ɛhɔdwu maanle maanle zo, ɛhye ɛwo ɛzonlenlɛ ngakyile dɔɔnwo. Nea kɛzi ɔfɛta kɛ “Babelɔn Kpole” ne nyianle ye duma ne vile suakpole Babelɔn, ɛleka mɔɔ adalɛ ɛzonlenlɛ bɔle ɔ bo la anu a! (Gyn. 11:1-9) Ɔti ɔwɔ kɛ yɛbu bɛ muala kɛ bɛle ahyehyɛdeɛ ko, tuutuunli kpole bie ‘amra mraalɛ.’ Seetan ta dua zo ɔmaa menli fa bɛ nwo wula sunsum ɛtane nyɛleɛ, awozonlezonlenlɛ nee diedi yɛɛ amaamuo mɔɔ Nyamenle anye ɛnlie nwo la anu. Ɔnyɛ nwanwane kɛ bɛbɔ yɛ kɔkɔ wɔ ewiade ahyehyɛdeɛ zɔhane mɔɔ ɛnli nɔhalɛ la anwo la: “Bɛvi ye nu, me menli, saa bɛngulo kɛ bɛnyia ye ɛtane ne anu kyɛfoa” a!​—Kenga Yekile 18:4, 5.

7. Kɛmɔti a yɛtie kɔkɔbɔlɛ ne mɔɔ se “bɛvi” Babelɔn Kpole ne anu la ɛ?

7 Wɔdie kɔkɔbɔlɛ ne ɔ? Gyihova mumua ne a vale “sunsum nu ngyianlɛ” bɔle alesama a. (Mat. 5:3) Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ne angomekye a yɛkola yɛdua zo yɛdi ngyianlɛ zɔhane anwo gyima kpalɛ a. Gyihova azonvolɛ kulo kɛ bɛtwe bɛ nwo bɛfi sunsum nu tuutuu ɛbɛla nwo bɔkɔɔ. Noko asolo Seetan Abɔnsam bodane. Ɔkulo kɛ ɔbɛlɛbɛla yɛ ɔmaa yɛkɔtɔ zɔhane tuutuubɔlɛ ɛhane ne anu. Na yeli konim fane dɔɔnwo. Ɔkadwu Yizikeɛle mekɛ zo la, ɛnee Nyamenle menli tetedwɛkɛ kile kɛ bɛva bɛ nwo bɛwula sunsum nu tuutuu ɛbɛla nu mekɛ tendenle. Ɔwɔ kɛ yɛneɛnlea zɔhane tetedwɛkɛ ne anu, ɔluakɛ ɔbamaa yɛanwu Gyihova ngyinlazo ne mɔ, ye pɛlepɛlelilɛ ne yɛɛ ye anwunvɔnezelɛ ne anwo ninyɛne dɔɔnwo.

“Ɛbɔle Tuutuu Ɛbɛla”

8-10. Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nwo mɛla mɔɔ anwo hyia la boni a maa yɛnwu kɛzi Gyihova te nganeɛ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nwo a? Maa neazo.

8 Wɔ Yizikeɛle buluku ne anu, Gyihova vale tuutuunli yɛle ndonwo hilele kɛzi nɔhalɛ mɔɔ ye menli ne anli hanle ye la anu. Yizikeɛle yɛle edwɛkɛ nwiɔ mɔɔ anu la ɛkɛ la anwo kɛlɛtokɛ, nyane mɔɔ Gyihova lile nee kɛzi ɔdele nganeɛ ɔlua nɔhalɛ mɔɔ ye menli ne anli yɛɛ ɛbɛlatane ne mɔɔ bɛbɔle la ati la. Duzu ati a ɔvale bɛ ɔtotole tuutuuma anwo a?

9 Saa yɛbanwu mualɛ ne a, ɔwɔ kɛ yɛdimoa yɛkakye nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nwo mɛla bie mɔɔ anwo hyia mɔɔ yɛzuzule nwo wɔ Tile 5 ne anu la. Gyihova hanle ye wɔ Yizilayɛma Mɛla ne anu kɛ: “Mmasonle nyamenle gyɛne biala ɛboka me nwo [anzɛɛ, “ɛfa ɛka me ahyi,” ɔbdw.]. . . . medame Gyihova wɔ Nyamenle ne, mele Nyamenle mɔɔ mekulo kɛ bɛsonle me ngomekye.” (Ɛzɛ. 20:3, 5) Nzinlii, ɔzile nɔhalɛ ko ne ala azo kɛ: “Mmabɔ ɛ ti aze ɛmaa nyamenle gyɛne biala, ɔluakɛ bɛze Gyihova kɛ ɔle awie mɔɔ ɔkulo kɛ bɛsonle ɔ ngomekye. Ɛhɛe, ɔle Nyamenle mɔɔ ɔkulo kɛ bɛsonle ɔ ngomekye a.” (Ɛzɛ. 34:14) Ɔmaanle edwɛkɛ ne anu lale ɛkɛ. Yɛanzonle ɔ ngomekye a, ɔnrɛlie yɛ ɛzonlenlɛ ne ɔnrɛdo nu.

10 Wɔ agyalɛ nu, ninyɛne bie mɔ wɔ ɛkɛ ne mɔɔ kunli nee yelɛ bahulo kɛ bɛyɛ bɛmaa bɛ ngomekye ala. Saa agyalɛma ne anu ko da ye ali kɛ ɔ nye die awie fofolɛ nwo a, ko ne bahola ahwe nungule anzɛɛ ade nganeɛ kɛ yeye ye yemaa. (Kenga Hibuluma 13:4.) Wɔ ɛzonlenlɛ nu noko, saa menli mɔɔ bɛyila bɛ nwo zo bɛmaa Gyihova la kɔsonle adalɛ nyamenle a, ɔbade nganeɛ kɛ bɛye ye bɛmaa. Ɔlale nganeɛdelɛ ɛhye ali anyebolo zo wɔ Yizikeɛle buluku ne tile 16.

11. Duzu a Gyihova hanle ye wɔ Gyɛlusalɛm nee kɛzi ɔbɔle ɔ bo la anwo a?

11 Gyihova edwɛkɛ mɔɔ wale tɛla biala wɔ buluku ne anu la a wɔ Yizikeɛle tile 16 ne a​—na ɔle ye ngapezo edwɛkɛ mɔɔ wale kpalɛ wɔ Hibulu Ngɛlɛlera ne kɔsɔɔti anu la anu ko. Ɔhanle suakpole Gyɛlusalɛm mɔɔ gyi ɛkɛ ne maa Dwuda mɔɔ anli nɔhalɛ la anwo edwɛkɛ. Ɔhanle kɛzi Gyɛlusalɛm bɔle ɔ bo nee kɛzi ɔyele ye ɔmaanle la, na ɔyɛ alɔbɔlɛ nee azibɛnwo. Ɔbɔle ɔ bo kɛ adɔma mɔɔ bɛkpo ye, na ɛnee ɔ nwo ɛnde yɛɛ bɛannea ye. Ye awovolɛ a le Keenama mɔɔ sonle awozonle la. Gyɛlusalɛm veale Gyibɛsema, Keena abusua bie abo too Devidi lile suakpole ne azo konim. Gyihova zele adɔma zɔhane anwunvɔne, ɔbiale ye na ɔnleanle ye. Nzinlii, ɔrayɛle kɛ ɔ ye. Ɛnee Yizilayɛma mɔɔ nzinlii radɛnlanle suakpole ne azo la nee Gyihova ɛyɛ ngyekyeleɛ, bɛvile bɛ ɛhulolɛ nu a bɛyɛle a, wɔ Mosisi mekɛ zo. (Ɛzɛ. 24:7, 8) Mɔɔ Gyɛlusalɛm rayɛle azɛlɛ ne azo suakpole la, Gyihova yilale ye, ɔmaanle ɔnyianle ɔ nwo na ɔ nwo yɛle fɛ kɛ mɔɔ kunli mɔɔ ɛnyia ɔ nwo na ɔlɛ tumi fa agudeɛ ngɛnlɛma siezie ɔ ye ala la.​—Yiz. 16:1-14.

Sɔlɔmɔn maanle ye nyɛvolɛ mraalɛ ne mɔ tinlitinlinle ye na ɔvale awozonlezonlenlɛ ɔguale Gyɛlusalɛm anwo evinli (Nea ɛdendɛkpunli 12)

12. Kɛzi adalɛ ɛzonlenlɛ bɔle ɔ bo ngyikyingyikyi wɔ Gyɛlusalɛm ɛ?

12 Yɛ mɔɔ akee zile la nzonlɛ. Gyihova hanle kɛ: “Ɛlile wɔ anwofɛlɛko nzi, na duma mɔɔ ɛliele la ati ɛbɔle tuutuu ɛbɛla. Ɛ nee awie biala mɔɔ ɛlɛpɛ nu la bɔle tuutuu ɛbɛla, na wɔ anwofɛlɛko ne yɛle ye ɛdeɛ.” (Yiz. 16:15) Wɔ Sɔlɔmɔn mekɛ zo, Gyihova yilale ye menli ne kpalɛ ɔmaanle bɛnyianle bɛ nwo na Gyɛlusalɛm rayɛle suakpole mɔɔ le kɛnlɛma tɛla biala, ɛnee ɔle ngakyile bɔkɔɔ wɔ tete ne. (1 Arl. 10:23, 27) Noko adalɛ ɛzonlenlɛ bɔle ɔ bo ngyikyingyikyi wɔ ɛkɛ. Kɛmɔ ɛnee Sɔlɔmɔn kpondɛ kɛ ɔsɔ ye nyɛvolɛ mraalɛ dɔɔnwo ne anye la ati, ɔbɔle ɔ bo ɔvale awozonlezonlenlɛ ɔguale Gyɛlusalɛm anwo evinli. (1 Arl. 11:1-8) Na menli mɔɔ lile ɔ nzi ralile ebia ne la bie mɔ yɛle ɛtane dɛlale ye, bɛvale adalɛ ɛzonlenlɛ bɛguale azɛlɛ ne anwo evinli. Kɛzi Gyihova dele nganeɛ wɔ tuutuu ɛbɛla ɛhye nee kɛzi bɛyele ye bɛmaanle la anwo ɛ? Ɔhanle kɛ: “Ɔnle kɛ bɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ, anzɛɛ ɔsi bɔbɔ.” (Yiz. 16:16) Noko ye menli ne vale bɛ ti minle ɛbɛla funli ɛbɔlɛ nu kpalɛ!

Yizilayɛma bie mɔ vale bɛ mra bɔle afɔle maanle adalɛ nyamenle mɔɔ bie a le Molɛke la

13. Amumuyɛyɛlɛ boni a Nyamenle menli mɔɔ ɛnee wɔ Gyɛlusalɛm la lile nwolɛ fɔlɛ a?

13 Gyihova vale nyanelilɛ nee ɛya kpole kpale ye menli ne amumuyɛ ne anwo ɛdɛnla kɛ: “Ɛvale ɛ mra mrenyia nee ɛ mra mraalɛ mɔɔ ɛwole bɛ ɛmaanle me la ɛbɔle afɔle ɛmaanle ananze ne mɔ kɛ bɛli​—asoo wɔ tuutuu ɛbɛla ne ɛtɛdwule moa somaa ɔ? Ɛhunle me mra mrenyia, na ɛvuandinle bɛ ɛguale senle nu ɛvale bɛ ɛbɔle afɔle.” (Yiz. 16:20, 21) Kyibadeɛ ɛhye mɔ mɔɔ menli ne yɛle la maa yɛnwu kɛzi Seetan ati yɛ se la. Nea kɛzi ɔ nye die nwo kɛ ɔbɛlɛbɛla Gyihova menli yeamaa bɛava bɛ nwo bɛawula atuadelɛ nyɛleɛ ɛhye mɔ anu a! Noko Gyihova nwu ɔ muala. Nyamenle kola ye Seetan atisesebɛ nyɛleɛ biala fi ɛkɛ, yɛɛ ɔbali pɛlepɛle.​—Kenga Dwobu 34:24.

14. Gyɛlusalɛm amediema mraalɛ nwiɔ ne a le nwane mɔ, na nsa ne anu boni a le amumuyɛ kpalɛ a?

14 Anrɛɛ ɔwɔ kɛ Gyɛlusalɛm amumuyɛyɛlɛ ne yɛ ɔdaye mumua ne azibɛnwo, noko yeanyɛ zɔ. Ɔhɔle zo ɔbɔle tuutuu ɛbɛla. Gyihova hanle kɛ yebɔ anyiemgba bɔbɔ yedɛla tuutuuma mɔɔ ɛha la, ɔluakɛ ɔtua awie mɔ kakɛ ɔmaa bɛ nee ye bɔ ɛbɛlatane! (Yiz. 16:34) Ɔhanle kɛ Gyɛlusalɛm le kɛ ye “mame” ala la, mbusua mɔɔ sonle awozonle mɔɔ bɛlile tumi wɔ azɛlɛ ne azo la. (Yiz. 16:44, 45) Ɔtoa abusua nwo ndonwo ne azo la, ɔhanle kɛ Samɛlea le Gyɛlusalɛm adiema raalɛ kpanyinli, na ɔlimoale ɔ nyunlu wɔ ɛzonlenlɛ nu tuutuu ɛbɛla nu. Eza ɔhanle kɛ Sodɔm le ɔ diema raalɛ mɔɔ tɔ zo nwiɔ, na ɛhye hakyele awie biala tete suakpole Sodɔm mɔɔ ye anwomemaazo nee ye ɛbɛla funli ti bɛzɛkyele ye la. Ɛnee Gyihova ɛlɛkile kɛ Gyɛlusalɛm amumuyɛ ne dɛlale ɔ mediema mraalɛ nwiɔ ne, Samɛlea yɛɛ Sodɔm bɔbɔ! (Yiz. 16:46-50) Menli ne andie kɔkɔbɔlɛ ne na bɛhɔle zo bɛdele atua.

15. Bodane boni ati a Gyihova vale ndɛnebualɛ ne rale a, na anyelazo boni a ɔmaanle bɛnyianle a?

15 Duzu a Gyihova bayɛ a? Ɔbɔle Gyɛlusalɛm ɛwɔkɛ kɛ: “Melɛboɔboa wɔ kulovolɛma kɔsɔɔti mɔɔ wɔmaa bɛ nye ɛlie” la anloa, na “mebava wɔ meawula bɛ sa nu.” Awozonle ɛzonlenlɛma mɔɔ ye menli ne vale bɛ agɔnwolɛ la bazɛkye ye, bɛbamaa ye anwofɛlɛko nee ye anwonyia abo zo aminli. Ɔhanle kɛ: “Bɛbazi wɔ awolɛ na bɛava bɛ konle dadeɛ ne mɔ bɛahu wɔ.” Bodane boni ati a ɔlɛbua ndɛne ɛhye a? Tɛ kɛ ɔfa yeabɔ ye menli ne abo zo la ati ɔ. Emomu, ɛhye ati ɔ: “[Mebava] wɔ tuutuu ɛbɛla ne meara ye awieleɛ.” Nyamenle doale zo kɛ: “Mebamaa me ɛya ne mɔɔ meva ye ɛ nwo la aha aze, na me ɛya kpole ne avi ɛ nwo zo; na mebayɛ koonwu na ɛnrɛha me ɛya bieko.” Kɛ mɔɔ yɛzuzule nwo wɔ Tile 9 ne la, ɛnee ɔle Gyihova bodane mekɛ tendenle kɛ ye menli ne bavi akɛlɛzonlenlɛ nu azia ara. Duzu ati ɔ? Ɔhanle kɛ: “Mebahakye ngyekyeleɛ ne mɔɔ me nee wɔ yɛle wɔ wɔ ngakula nu la.” (Yiz. 16:37-42, 60) Ɔnle kɛ ye menli ne la, ɔbali nɔhalɛ wɔ debie biala anu!​—Kenga Yekile 15:4.

16, 17. (a) Duzu ati a yɛnga ye bieko kɛ Ɔhola nee Ɔhɔleba gyi ɛkɛ ne maa Kilisienemaanle ne a? (Nea ɛlɛka “Mediema Mraalɛ Tuutuuma Ne.”) (b) Duzu a yɛsukoa yɛfi Yizikeɛle tile 16 nee 23 ne mɔ anu a?

16 Gyihova dua ye edwɛkɛ mɔɔ wale na tumi wɔ nu mɔɔ bɛhɛlɛ bɛdo ɛkɛ wɔ Yizikeɛle tile 16 ne la azo kilehile yɛ ye tenlene ngyinlazo ne mɔ, ye pɛlepɛlelilɛ ne yɛɛ ye anwunvɔnezelɛ kpole ne anwo ninyɛne dɔɔnwo. Yɛbahola yɛaha Yizikeɛle tile 23 ne noko anwo edwɛkɛ zɔhane ala. Nɔhalɛ Kilisienema mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la fa Gyihova edwɛkɛ mɔɔ anu la ɛkɛ mɔɔ fale tuutuu ɛbɛla mɔɔ ye menli ne bɔle anwo la sie bɛ ahonle nu. Ɔnle kɛ yɛmaa Gyihova di nyane kɛ mɔɔ Dwuda nee Gyɛlusalɛm yɛle la ɛlɛ! Ɔti yɛkulo kɛ yɛtwe yɛ nwo yɛfi awozonlezonlenlɛ kɔsɔɔti anwo. Ɛhye mɔ bie a le anyebolo nee anwonyiahulolɛ, mɔɔ kola yɛ awozonlezonlenlɛ la. (Mat. 6:24; Kɔl. 3:5) Gyihova ɛvi anwunvɔnezelɛ nu ɛva nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ɛzie ɛkɛ ne bieko wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu na ɔnrɛmaa bɛnrɛgua nwolɛ evinli bieko ɛlɛ, yemɔti yɛkulo kɛ yɛkile nwolɛ anyezɔlɛ dahuu! Ɔ nee sunsum nu Yizilayɛ ne ɛyɛ “ngyekyeleɛ mɔɔ wɔ ɛkɛ ne dahuu la,” na nɔhalɛ mɔɔ bɛnli anzɛɛ tuutuu ɛbɛla ɛnrɛmaa bɛnrɛzɛkye ye ɛlɛ. (Yiz. 16:60) Ɔti bɛmaa yɛ nye ɛlie nwolɛ adenle mɔɔ yɛnyia kɛ yɛ nee Gyihova menli mɔɔ anwo te ɛlɛtu ɛnɛ la anwo kpalɛ.

17 Noko, duzu a Gyihova edwɛkɛ mɔɔ tia tuutuuma mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Yizikeɛle buluku ne anu la kilehile yɛ wɔ Babelɔn Kpole, “tuutuunli kpole ne” anwo a? Maa yɛnlea.

“Bɛnrɛnwu Ye Bieko”

18, 19. Kɛzi tuutuuma mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Yizikeɛle nee Yekile mbuluku ne mɔ anu la zɔho bɛ nwo ɛ?

18 Gyihova ɛngakyi. (Gye. 1:17) Kɛzi ɛnee ɔte nganeɛ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nwo la, zɔhane ala a yede nganeɛ wɔ tuutuunli kpole ne anwo wɔ tetedwɛkɛ kɔsɔɔti anu a. Ɔti saa ɔfa ndɛnebualɛ ne mɔɔ ɔvale ɔrale tuutuunli ne mɔɔ wɔ Yizikeɛle buluku ne anu anwo zo la bie ɔba “tuutuunli kpole ne” mɔɔ wɔ Yekile buluku ne anu la anwo zo a, ɔnrɛzi yɛ nwo.

19 Kɛ neazo la, yɛ ye nzonlɛ kɛ tɛ Gyihova mumua ne a hwenle Yizikeɛle ngapezo ne anu tuutuuma ne anzo a, emomu, ɔvale ɔluale maanle maanle ne mɔ mɔɔ Nyamenle menli ne mɔɔ bɛanli nɔhalɛ nee bɛ bɔle sunsum nu ɛbɛlatane ne la anwo zo. Bɛbua adalɛ ɛzonlenlɛ maanle ne noko fɔlɛ kɛ ɔ nee “azɛlɛ ye azo arelemgbunli” ɛbɔ ɛbɛlatane la. Nwane mɔ a bɛbalua bɛ nwo zo bahwe ɔ nzo a? Yɛkenga kɛ maanyɛlɛma ɛhye mɔ “bakpɔ tuutuunli ne na bɛalie ɔ nwo ninyɛne bɛamaa yealɛ ɔ nwo zɔ, na bɛbali ye nwonane na bɛava senle bayela ye bɔkɔɔ.” Duzu ati a ewiade ye anu arane ne mɔ bayɛ deɛ ɛhye mɔɔ yɛ azibɛnwo la ɛ? Ɔluakɛ Nyamenle ‘bava awula bɛ ahonle nu kɛ bɛmaa ye nzuzulɛ ɛrɛla nu.’​—Yek. 17:1-3, 15-17.

20. Duzu a kile kɛ Babelɔn ndɛnebualɛ ne bayɛ mɔɔ li awieleɛ ɛ?

20 Ɔti Gyihova balua ewiade ɛhye anu maanle maanle ne mɔ anwo zo yeabua adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti, mɔɔ Kilisienemaanle ne anu ɛzonlenlɛ dɔɔnwo ne boka nwo la ndɛne. Ndɛnebualɛ ɛhye bayɛ mɔɔ li awieleɛ; ɛtanefakyɛ ɛnle nu yɛɛ nwolɛ adenle biala ɛnle ɛkɛ ne bieko kɛ ɛzonlenlɛ bie bahakyi ye ndenle. Yekile buluku ne ka ye wɔ Babelɔn anwo kɛ “bɛnrɛnwu ye bieko.” (Yek. 18:21) Anwumabɔvolɛ ne mɔ bɛali fɛlɛko wɔ ye ɛzɛkyelɛ ne anwo, na bɛaha kɛ: “Bɛye Gyaa ayɛlɛ! Na esike mɔɔ vi ye nu la fo kɔ anwuma dahuu.” (Yek. 19:3) Ndɛnebualɛ ɛhye badɛnla ɛkɛ dahuu. Bɛnrɛmaa adalɛ ɛzonlenlɛ biala anwo adenle bieko yɛɛ ɔnrɛgua nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nwo evinli ɛlɛ. Babelɔn ndɛnebualɛ nee ye ɛzɛkyelɛ mɔɔ ɔle kɛ senle la, bamaa sɛkɛlɛneɛ adenle zo esike dɔɔnwo bie akpu dahuu.

Maanle mɔɔ Babelɔn Kpole ne ɛbɛlɛbɛla bɛ na yenyia bɛ nwo zo tumi la bɛadwazo atia ye na bɛazɛkye ye (Nea ɛdendɛkpunli 19, 20)

21. Adalɛ ɛzonlenlɛ ɛzɛkyelɛ ne bayɛ mekɛ boni mɔlebɛbo, na kɛzi mekɛ zɔhane bahɔwie ye ɛ?

21 Saa arane mɔɔ bɛwɔ ɛkɛ la dwazo Babelɔn Kpole ne anwo zo a, ɛnee bɛlɛbua ndɛne bɛamaa Nyamenle, ɔle Gyihova bodane ne mɔɔ bara nu la anu debie titili. Ɛhye a bayɛ anwongyelelɛ kpole ne, basabasayɛlɛ mɔɔ bie ɛtɛbale ɛlɛ la mɔlebɛbo a. (Mat. 24:21) Anwongyelelɛ zɔhane bahɔwie Amagɛdɔn, Gyihova konle mɔɔ tia ɛtane ewiade ɛhye la anu. (Yek. 16:14, 16) Kɛ mɔɔ yɛbanwu ye wɔ buluku ɛhye adile mɔɔ doɔdoa zo anu la, Yizikeɛle buluku ne bamaa yɛanwu kɛzi anwongyelelɛ kpole ne bayɛ la. Noko kɛkala, ɛzukoalɛdeɛ boni mɔ a yɛnyia ye wɔ Yizikeɛle tile 16 nee 23 ne anu mɔɔ yɛkulo kɛ yɛkakye na yɛfa yɛdi gyima a?

Ewiade ɛhye anu arane ne mɔ bɛadwazo atia Babelɔn Kpole ne na ɛhye bayɛ ndɛnebualɛ mɔɔ vi Nyamenle (Nea ɛdendɛkpunli 21)

22, 23. Kɛzi Yizikeɛle nee Yekile mbuluku ne mɔ anu tuutuuma ne anwo edwɛkɛ ka yɛ ɛzonlenlɛ nwuanzanwuanza ne ɛ?

22 Seetan kulo kɛ ɔgua menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la anwo evinli. Ɔ nye die nwo kpalɛ kɛ ɔbahwe yɛ yeavi nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nwo, amaa yɛava adenle ne mɔɔ tuutuuma ne mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Yizikeɛle buluku ne anu vale zolɛ la azo. Ɔti ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ Gyihova kulo kɛ yɛsonle ɔ ngomekye, ɔ nye ɛnlie nɔhalɛ mɔɔ bɛnli la anwo! (Nɔm. 25:11) Yɛnea yɛ nwo boɛ yɛtwe yɛ nwo yɛfi adalɛ ɛzonlenlɛ nwo, yɛnva yɛ sa yɛnga “debie mɔɔ anwo ɛnde” wɔ Nyamenle anye zo la. (Aye. 52:11) Ɛhye ati, yɛtwe yɛ nwo yɛfi maanyɛlɛ nu basabasayɛlɛ nee mgbakyemgbakyenu mɔɔ wɔ ewiade ɛhye anu la anwo. (Dwɔn 15:19) Yɛbu maanle nwo ɛhulolɛ kɛ ɔboka adalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ Seetan si ye adua la anwo, na yɛ nee ye ɛnlɛ ɛhwee ɛnyɛ.

23 Mɔɔ tɛla biala la, bɛmaa nwolɛ adenle mɔɔ yɛnyia yɛlɛsonle wɔ Gyihova sunsum nu ɛzonlenlɛsua ne mɔɔ anwo te anu la ɛdɛnla yɛ adwenle nu. Mekɛ mɔɔ yɛlɛkile nyilalɛ ɛhye anwo anyezɔlɛ la, bɛmaa yɛbɔ kpɔkɛ ɛsesebɛ na yɛhwe yɛ nwo yɛvi adalɛ ɛzonlenlɛ nee ye tuutuu ɛbɛla ne anwo bɔkɔɔ!