Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 9

“Bɛnriandi Adwɔmane Ɛbɛla!”

“Bɛnriandi Adwɔmane Ɛbɛla!”

“Yemɔti, bɛhu bɛ sonlabaka ne nvɛyeba ne mɔ mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la wɔ adwɔmane ɛbɛla, evinli nyɛleɛ, nla nwo atiakunluwɔzo ɛtane, nganeɛdelɛ ɛtane nee anyebolo mɔɔ le awozonle ɛzonlenlɛ la anwo.”​—KƆLƆSAEMA 3:5.

1, 2. Kɛzi Beelam bɔle mɔdenle kɛ ɔgyegye Gyihova menli ne ɛ?

FƐLƐKYEVOLƐ ne kɔ ɛleka mɔɔ ɔbanwu fɛlɛ mɔɔ ɔkpondɛ kɛ ɔkye ye la. Ɔfa ye kɔleɛ ne ɔbɔ ye koba ne ati na ɔto ye wɔ nzule ne anu. Ɔsi abotane ɔkendɛ, na saa fɛlɛ ne fa koba ne a ɔtwe koba ne ɔmaa ɔwɔ ye awudwelɛ ne anu na ɔtwe fɛlɛ ne ɔba file zo.

2 Zɔhane ala a bɛkola bɛkye menli a. Kɛ neazo la, mekɛ mɔɔ Yizilayɛma yɛle bɛ azokoɛleɛ wɔ Mowabe Ɛsɛlɛ ne azo la, ɛnee asɛɛ bɛdwu Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo. Mowabe belemgbunli ne bɔle nrenyia bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Beelam la ɛwɔkɛ kɛ saa ɔkola ɔwa Yizilayɛma amonle a ɔbamaa ye ezukoa dɔɔnwo. Awieleɛ ne, Beelam kpondɛle adenle luale zo maanle Yizilayɛma wale bɛ nwo amonle. Ɔdole ɔ rɛle aze ɔkpondɛle kɔleɛ ne. Ɔzoanle Mowabe mbɛlɛra wɔ Yizilayɛma azokoɛleɛ ne kɛ bɛhɔbɛlɛbɛla mrenyia ne mɔ.​—Nɔmbɛse 22:1-7; 31:15, 16; Yekile 2:14.

3. Kɛzi Beelam kɔleɛ ne hyele Yizilayɛma ɛ?

3 Asoo Beelam kɔleɛ ne yɛle gyima? Ɛhɛe. Yizilayɛ mrenyia dɔɔnwo nee ‘Mowabe mraalɛ bɔle adwɔmane ɛbɛla.’ Eza bɛbɔle ɔ bo bɛzonlenle adalɛ nyamenle ne mɔ mɔɔ kyibadeɛ nla nyamenle Beeyale mɔɔ wɔ Piyɔ boka nwo la. Ɔlua ɛhye azo Yizilayɛma 24,000 wule wɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne ɛweɛne zo ɛkɛ ne ala.​—Nɔmbɛse 25:1-9.

4. Duzu ati a Yizilayɛma dɔɔnwo bɔle adwɔmane ɛbɛla ɛ?

4 Duzu ati a adwenle mɔɔ Beelam bɔle la hyele Yizilayɛma dɔɔnwo ɛ? Ɛnee bɛlɛdwenle angomedi atiakunluwɔzo ne mɔɔ bɛnyianle la anwo, na bɛ rɛle vile ninyɛne kɔsɔɔti mɔɔ Gyihova yɛle maanle bɛ la. Ɛnee Yizilayɛma lɛ ninyɛne dɔɔnwo mɔɔ bɛkola bɛgyinla zo bɛdi nɔhalɛ bɛmaa Nyamenle a. Ɛnee yelie bɛ yevi Yigyibiti akɛlɛzonlenlɛ nu, yemaa bɛ aleɛ wɔ fienemgbole ne anu na yebɔ bɛ nwo bane yeva bɛ yera Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne ɛweɛne zo. (Hibuluma 3:12) Noko bɛmaanle bɛvale adwɔmane ɛbɛla bɛbɛlɛbɛlale bɛ. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: ‘Bɛmmamaa yɛbɔ adwɔmane ɛbɛla kɛ mɔɔ bɛ bie mɔ bɔle adwɔmane ɛbɛla, na bɛwule la.’​—1 Kɔlentema 10:8.

5, 6. Duzu a yɛsukoa yɛfi mɔɔ zile Mowabe Ɛsɛlɛ ne azo la anu a?

5 Ewiade fofolɛ ne ɛbikye kpalɛ. Yemɔti wɔ adenle bie azo, yɛle kɛ Yizilayɛma mɔɔ ɛnee wɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne ɛweɛne zo la. (1 Kɔlentema 10:11) Nla ɛli ewiade ne mɔɔ yɛde nu ɛnɛ la ati ɛdɛla kɛ mɔɔ ɛnee Mowabema de la. Nla nwo subane ɛhye bahola aha Gyihova menli. Nɔhalɛ nu, kɔleɛ mɔɔ Abɔnsam fa di gyima kpalɛ la a le adwɔmane ɛbɛla.​—Nɔmbɛse 25:6, 14; 2 Kɔlentema 2:11; Dwuudu 4.

6 Biza ɛ nwo kɛ, ‘Asoo mekulo kɛ meyɛ angomedi na mefa debie mɔɔ le mekɛ ezinra nu ɛdeɛ la medie me nye anzɛɛ mekulo kɛ metɛnla ewiade fofolɛ ne anu wɔ anyelielɛ nu dahuu ɔ?’ Asoo ɔnfɛta kɛ mebɔ mɔdenle biala metie Gyihova mɛla ne mɔɔ se, “Bɛnriandi adwɔmane ɛbɛla!” la ɔ?​—1 Kɔlentema 6:18.

DUZU A LE ADWƆMANE ƐBƐLA?

7, 8. Duzu a le adwɔmane ɛbɛla? Duzu ati a ɔle anyebolo edwɛkɛ a?

7 Ɛnɛ, menli dɔɔnwo bɔ anyiemgba ɛbɛla na bɛmbu Nyamenle mɛla mɔɔ fale nla nwo la fee. Wɔ Baebolo ne anu, adwɔmane ɛbɛla kile nla nu ngitanwolilɛ mɔɔ kɔ zo wɔ menli mɔɔ bɛtɛgyale kɛ mɔɔ Ngɛlɛlera ne kile la avinli la. Bie a le nla nu ngitanwolilɛ mɔɔ kɔ zo wɔ menli mɔɔ bɛ awodeɛ le ko avinli yɛɛ sonla nee nane avinli la. Nla nu ngitanwolilɛ kola yɛ awie anwo mɔɔ bɛtafe, awie mɔɔ bɛfa ye wɔ ɔ nzi, anzɛɛ awie mrenyianu anzɛɛ mraalɛnu mɔɔ bɛsosɔ amaa bɛanyia nla nwo nganeɛdelɛ la.​—Nea Awieleɛdwɛkɛ 23.

8 Baebolo ne maa ɔda ali kɛ awie kɔ zo bɔ adwɔmane ɛbɛla a, ɔnrɛhola ɔnrɛdɛnla asafo ne anu. (1 Kɔlentema 6:9; Yekile 22:15) Bieko, awie mɔɔ bɔ adwɔmane la ɛnnyia ɛbulɛ ɛmmaa ɔ nwo yɛɛ awie mɔ noko ɛnlie ye ɛnli. Ɛbɛlatane fa ngyegyelɛ ba dahuu. Ɔta ɔmaa awie adwenle bua ye fɔlɛ yɛɛ ɔmaa bɛnrenzɛ mɔɔ bɛ nye ɛnla, ɔfa agyalɛ nu ngyegyelɛ nee anwodolɛ ɔba yɛɛ ɔmaa bɛwu bɔbɔ. (Kenga Galeehyeama 6:7, 8.) Saa awie gyinlanle yɛɛ ɔdwenlenle mɔɔ ɛbɛlatane fa ba la anwo a, anrɛɛ bie a ɔnrɛbɔ ɛbɛlatane. Noko fane dɔɔnwo ne ala, kɛzi awie bali ye angomedi atiakunluwɔzo ne anwo gyima la ala anwo a ɔdwenle wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛyɛ debie mɔɔ limoa mɔɔ kɔwie ɛbɛlatane nu la. Debie mɔɔ limoa la ta yɛ nlanwonvoninli ɛnleanlɛ.

NLANWONVONINLI​—DEBIE MƆƆ LIMOA

9. Duzu ati a esiane wɔ nlanwonvoninli nu a?

9 Bɛziezie nlanwonvoninli kɛ ɔmaa yɛnyia nla nwo atiakunluwɔzo. Ɛnɛ, nlanwonvoninli ɛbu ɛleka biala​—magazine, mbuluku, edwɛne, TV zo gyimalilɛ nu yɛɛ Yintanɛte zo. Menli dɔɔnwo te nganeɛ kɛ ngyegyelɛ biala ɛnle nlanwonvoninli nwo, noko esiane kpole wɔ nu. Ɔkola ɔmaa nla di awie ati na ɔnyia atiakunluwɔzo ɛtane. Saa awie fa ɔ nwo wula nlanwonvoninli ɛnleanlɛ nu pɛ, ɛnee yebɔ ɔ bo kɛ ɔyɛ debie mɔɔ bamaa yeanyia bɛnwobɔlɛ subane, agyalɛ nu ngyegyelɛ, na bɔbɔ yeabɔ ewole a.​—Wulomuma 1:24-27; Ɛfɛsɛsema 4:19; nea Awieleɛdwɛkɛ 24.

Ɛlɛfa Yintanɛte wɔali gyima a, nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ ɛbanlea boɛ

10. Kɛ ɔkɛyɛ na ngyinlazo ne mɔɔ wɔ Gyemise 1:14, 15 la aboa yɛ amaa yɛakpo ɛbɛlatane ɛ?

10 Ɔhyia kɛ yɛte kɛzi adwɔmane ɛbɛla bahola agyegye yɛ la abo. Yɛ kɔkɔbɔlɛ ɛhye mɔɔ wɔ Gyemise 1:14, 15 la nzonlɛ: “Mɔɔ sɔ awie nea la a le ɔdaye ye atiakunluwɔzo mɔɔ twehwe ye na ɔbɛlɛbɛla ye la. Akee saa atiakunluwɔzo ne nrenzɛ a, ɔwo ɛtane; yɛɛ ɔyɛ ɛtane ne ɔwie a, ɔwie ewule.” Ɔti saa nzuzulɛ ɛtane ba wɔ adwenle nu a, ye fi ɛkɛ ne ndɛndɛ. Saa ɛ nye kɔbɔ nlanwonvoninli zo a, ye ɛ nye fi ɛkɛ! Nua kɔmpita ne anzɛɛ kakyi gyimalilɛ ne to ɛleka fofolɛ. Mmamaa atiakunluwɔzo ɛtane ba wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Tɛ ye zɔ a, wɔ atiakunluwɔzo ne anu bayɛ se somaa mɔɔ ɛnrɛhola zolɛ komo a.​—Kenga Mateyu 5:29, 30.

11. Saa nzuzulɛ ɛtane ba yɛ adwenle nu a, kɛ ɔkɛyɛ na Gyihova aboa yɛ ɛ?

11 Gyihova ze yɛ kpalɛ tɛla kɛzi yɛze yɛ nwo la. Ɔti ɔze kɛ yɛnli munli. Noko eza ɔze kɛ yɛbahola yɛali atiakunluwɔzo ɛtane zo konim. Gyihova ka kile yɛ kɛ: “Bɛhu bɛ sonlabaka ne nvɛyeba ne mɔ mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la wɔ adwɔmane ɛbɛla, evinli nyɛleɛ, nla nwo atiakunluwɔzo ɛtane, nganeɛdelɛ ɛtane nee anyebolo mɔɔ le awozonle ɛzonlenlɛ la anwo.” (Kɔlɔsaema 3:5) Ɛhye ɛyɛlɛ ɛnla aze ɛdeɛ, noko Gyihova lɛ yɛ nwo abotane na ɔbaboa yɛ. (Edwɛne 68:19) Nlanwonvoninli ɛnleanlɛ nee bɛnwobɔlɛ yɛle adiema kpavolɛ ko subane. Ɔ gɔnwo mɔ mɔɔ ɔ nee bɛ kɔ sukulu la hanle kɛ awie biala ɛlɛnyi a ɔyɛ ninyɛne ɛhye mɔ bie, noko ɔhanle kɛ: “Ɔzɛkyele me adwenle, na ɔmaanle ɛbɛlatane hale me nwo.” Ɔnwunle kɛ ɔwɔ kɛ ɔkomo ye atiakunluwɔzo zo, na ɔlua Gyihova moalɛ zo, ɔholale ɔgyakyile subane ɛhye. Saa nzuzulɛ ɛtane ba wɔ adwenle nu a, sɛlɛ Gyihova kɛ ɔmaa ɛnyia “tumi bedevinli ne” amaa wɔ nzuzulɛ nwo ade.​—2 Kɔlentema 4:7; 1 Kɔlentema 9:27.

12. Duzu ati a ɔwɔ kɛ ‘yɛbɔ yɛ ahonle nwo bane’ a?

12 Sɔlɔmɔn hɛlɛle kɛ: “Bɔ wɔ ahonle nwo bane tɛla debie biala mɔɔ ɛbɔ nwolɛ bane la, ɔluakɛ nuhua a ngoane vi a.” (Mrɛlɛbulɛ 4:23) Yɛ “ahonle” ne a le kɛzi yɛde wɔ yɛ nu la, sonla holɛ mɔɔ Gyihova nwu ye la. Mɔɔ yɛnea la kola nyia yɛ nwo zo tumi kpole. Nɔhavo Dwobu hanle kɛ: “Me nee me nye ɛyɛ ngyekyeleɛ. Ɔti kɛ ɔkɛyɛ na meanlea bɛlɛra mɔɔ ɛnze nrenyia la wɔ adenle ɛtane zo ɛ?” (Dwobu 31:1) Ɔwɔ kɛ yɛdayɛ noko yɛkomo yɛ nwo zo wɔ mɔɔ yɛnea nee mɔɔ yɛdwenle nwolɛ la anwo kɛ mɔɔ Dwobu yɛle la. Na kɛ mɔɔ edwɛndolɛnli ne yɛle la, yɛdayɛ noko yɛyɛ asɔne kɛ: “Ye me nye fi ninyɛne mgbane mgbane ɛnleanlɛ nwo.”​—Edwɛne 119:37.

DAENA ZILE KPƆKƐ MƆƆ NRƐLƐBƐ ƐNLE NU

13. Nwane mɔ a Daena vale bɛ agɔnwolɛ a?

13 Yɛ gɔnwo mɔ kola maa yɛyɛ kpalɛ anzɛɛ ɛtane. Saa ɛfa menli mɔɔ di Nyamenle ngyinlazo zo la agɔnwolɛ a, bɛbaboa wɔ bɛamaa ɛdawɔ noko wɔayɛ zɔ. (Mrɛlɛbulɛ 13:20; kenga 1 Kɔlentema 15:33.) Yɛkola yɛnwu kɛzi menli mɔɔ yɛfa bɛ agɔnwolɛ la anwo hyia la wɔ mɔɔ dole Daena la anu. Daena le Gyekɔbo amra mraalɛ ne mɔ anu ko, ɔti bɛtetele ye wɔ abusua mɔɔ sonle Gyihova la anu. Ɛnee Daena ɛmbɔ ɛbɛlatane, noko ɔvale Keena mbɛlɛra mɔɔ ɛnzonle Gyihova la agɔnwolɛ. Ɛnee Keenama mɔɔ bɛze bɛ kɛ bɛbɔ ɛbɛlatane la lɛ nla nwo adwenle ngakyile fi Nyamenle menli ɛdeɛ ne anwo. (Lɛvitikɔso 18:6-25) Mekɛ mɔɔ Daena wɔ ɔ gɔnwo mɔ anwo ɛkɛ la, ɔnwunle Keena kpavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Hyikɛm la, na kpavolɛ ne anye liele ɔ nwo. Ɛnee Hyikɛm a le kpavolɛ mɔɔ “bɛdi ye eni kpole kpalɛ” wɔ ye abusua nu a. Noko ɛnee ɔngulo Gyihova.​—Gyɛnɛsese 34:18, 19.

14. Duzu a dole Daena a?

14 Hyikɛm yɛle mɔɔ ɔnea a ɔle kpalɛ na ɔ nye die nwolɛ la. Kɛmɔ ɛnee ɔ nye die Daena anwo la ati, “ɔhyele ye ɔ nee ye lale na ɔguale ɔ nwo evinli.” (Kenga Gyɛnɛsese 34:1-4.) Ɛtane ɛhye vale edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ yɛle esiane maanle Daena nee ye abusua ne la rale.​—Gyɛnɛsese 34:7, 25-31; Galeehyeama 6:7, 8.

15, 16. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanwu nrɛlɛbɛ ɛ?

15 Ɔnle kɛ yɛyɛ nvonleɛ ko ne ala mɔɔ Daena yɛle la bie amaa yɛanwu kɛ Gyihova ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo ne mɔ le kpalɛ maa yɛ. “Sonla mɔɔ nee nrɛlɛbɛvolɛ dua la banwu nrɛlɛbɛ, noko mɔɔ nee koasea tu la, edwɛkɛ bado ye.” (Mrɛlɛbulɛ 13:20) Fa sie ɛ nye zo kɛ “ɛbade adenle kpalɛ biala abo” na wɔahwe ɛ nwo wɔavi nyane nee amaneɛnwunlɛ mɔɔ anwo ɛngyia la anwo.​—Mrɛlɛbulɛ 2:6-9; Edwɛne 1:1-3.

16 Saa yɛsukoa Nyamenle Edwɛkɛ ne, yɛfa yɛ asɔneyɛlɛ yɛto ɔ nyunlu kolaa na yɛazi kpɔkɛ na yɛdi folɛdulɛ kpalɛ mɔɔ vi akɛlɛ nɔhavo nee badwema ne ɛkɛ la azo a, yɛbanwu nrɛlɛbɛ. (Mateyu 24:45; Gyemise 1:5) Nɔhalɛ nu, ɛze kɛ yɛ muala yɛle bɛtɛɛ yɛɛ yɛnli munli. (Gyɛlɛmaya 17:9) Noko saa awie bɔ wɔ kɔkɔ kɛ, mɔɔ ɛlɛyɛ la bahola amaa wɔabɔ ɛbɛlatane a, duzu a ɛbayɛ a? Ɔbagyegye wɔ anzɛɛ ɛbabɛlɛ ɛ nwo aze wɔalie moalɛ ne wɔado nu?​—2 Arelemgbunli 22:18, 19.

17. Maa neazo mɔɔ kile kɛzi adiema Kilisienenli bie folɛdulɛ bahola aboa yɛ la.

17 Kɛ neazo la, suzu tɛnlabelɛ ɛhye anwo nea. Wɔ adiema raalɛ bie gyima nu, nrenyia bie bɔ ɔ bo kɛ ɔkile ɔ nwo anyelielɛ na ɔto ɛsalɛ ɔfɛlɛ ye ɔ nee ye finde. Nrenyia ne ɛnzonle Gyihova noko ɔzɔho kɛ ɔle sonlakpalɛ yɛɛ ɔle atiakunlukɛnlɛma. Adiema raalɛ fofolɛ nwu bɛ na nzinlii ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbɔ ye kɔkɔ wɔ nwolɛ. Duzu a adiema raalɛ ko ne bayɛ ye wɔ nwolɛ a? Asoo ɔbava edwɛkɛ yeaye ɔ nloa anzɛɛ ɔbanwu nrɛlɛbɛ mɔɔ wɔ kɔkɔbɔlɛ ne anu la? Bie a adiema raalɛ ne kulo Gyihova na ɔkulo kɛ ɔyɛ mɔɔ le kpalɛ la. Noko saa ɔkɔ zo ɔ nee nrenyia ɛhye finde a, asoo ‘ɔlɛnriandi adwɔmane ɛbɛla’ anzɛɛ ‘ɔlɛfa ɔ nwo yeado ɔdaye mumua ne ye ahonle zo’?​—Mrɛlɛbulɛ 22:3; 28:26; Mateyu 6:13; 26:41.

SUKOA DEBIE FI DWOSEFI NEAZO NE ANU

18, 19. Kilehile kɛzi Dwosefi nriandile ɛbɛlatane la anu.

18 Mɔɔ Dwosefi le kpavolɛ la, ɛnee ɔle akɛlɛ wɔ Yigyibiti. Ɛnee ɔ menle aye ne ka kile ye dahuu kɛ ɔ nee ye ɛla, noko ɛnee Dwosefi ze kɛ ɔle ɛtane kɛ ɔbayɛ zɔ. Ɛnee Dwosefi kulo Gyihova na ɔkpondɛ kɛ ɔyɛ mɔɔ sɔ ɔ nye la. Ɔti mekɛ biala mɔɔ raalɛ ne babɔ mɔdenle kɛ ɔbɛlɛbɛla ye la, ɔmkponle zo. Kɛmɔ ɛnee ɔle akɛlɛ la ati, ɔnrɛhola ɔnrɛvi ɔ menle anwo ɛkɛ mgbane ala. Kenle ko bie mɔɔ ɔ menle aye ne bɔle mɔdenle kɛ ɔkye ye ɔ nee ye ala la, “ɔnriandile ɔvindele alienwo.”​—Kenga Gyɛnɛsese 39:7-12.

19 Saa ɛnee Dwosefi dwenledwenle ɛbɛlatane nwo anzɛɛ ɔdwenledwenlenle raalɛ ne anwo dahuu a, anrɛɛ ɔyɛle debie gyɛne. Noko ɛnee agɔnwolɛvalɛ mɔɔ Dwosefi nee Gyihova lɛ la anwo hyia ye tɛla debie biala. Ɔhanle ɔhilele raalɛ ne kɛ: ‘Me menle ɛtɛtuale me wɔ debie biala anwo kɛ ɛdawɔ ala, ɔluakɛ ɔ ye a le wɔ. Ɔti kɛzi mekola meyɛ amumuyɛ kpole ɛhye na meyɛ ɛtane metia Nyamenle ɛ?’​—Gyɛnɛsese 39:8, 9.

20. Kɛzi yɛkola yɛnwu kɛ Gyihova anye liele Dwosefi anwo ɛ?

20 Ɛnee Dwosefi ɛvi ye abusua ne nee ye sua nu ɛdeɛ, noko ɛnee dahuu ɔdi nɔhalɛ ɔmaa Nyamenle, na Gyihova yilale ye. (Gyɛnɛsese 41:39-49) Gyihova anye liele Dwosefi nɔhalɛlilɛ ne anwo. (Mrɛlɛbulɛ 27:11) Ɔbahola yeayɛ se kɛ yɛbakpo ɛbɛlatane. Noko kakye edwɛkɛ ɛhye: “O bɛmɛ mɔɔ bɛkulo Gyihova la, bɛhyi ɛtane. Ɔbɔ ye nɔhavoma ngoane nwo bane; ɔdie bɛ ɔfi amumuyɛma asa anu.”​—Edwɛne 97:10.

21. Kɛzi adiema kpavolɛ ko zukoale Dwosefi ɛ?

21 Alehyenlɛ biala, Gyihova menli fa akɛnrasesebɛ da bɛ nwo ali kɛ ‘bɛkyi mɔɔ le ɛtane na bɛkulo mɔɔ le kpalɛ la.’ (Emɔso 5:15) Saa ɛle kakula o, ɛle kpanyinli o, ɛbahola wɔali nɔhalɛ wɔamaa Gyihova. Bɛzɔle adiema kakula kpavolɛ ko diedi bɛnleanle wɔ sukulu. Kakula bɛlɛra bie hanle hilele ye kɛ saa ɔboa ye wɔ mgbondabulɛ nwo sɔnea ne anu a, ɔbamaa ɔ nee ye ala. Duzu a adiema ɛhye yɛle a? Ɔyɛle mɔɔ Dwosefi yɛle la bie. Ɔhanle kɛ: “Memkpole mɔɔ ɔhanle la ɛkɛ ne ala. Ɔlua me nɔhalɛlilɛ ti, melɛ enililɛ nee ɛbulɛ metɛmaa me nwo.” “Mekɛ ekyi” bie anu anyelielɛ mɔɔ bɛnyia ye wɔ ɛbɛlatane nu la ta kɔwie nyanelilɛ nee alɔbɔlɛlilɛ nu. (Hibuluma 11:25) Yɛtie Gyihova a, yɛ nye balie dahuu.​—Mrɛlɛbulɛ 10:22.

MAA GYIHOVA ƐBOA WƆ

22, 23. Saa yɛyɛ ɛtane kpole bɔbɔ a, kɛzi Gyihova boa yɛ ɛ?

22 Seetan babɔ mɔdenle kɛ ɔdua adwɔmane ɛbɛla zo yeahye yɛ, na ɛhye kola yɛ ngyegyelɛ kpole. Ɔdwu mekɛ ne bie a, nzuzulɛ ɛtane kola ba yɛ adwenle nu. (Wulomuma 7:21-25) Gyihova te ɛhye abo, na “ɔkakye kɛ yɛle ndɛtɛlɛ.” (Edwɛne 103:14) Ɔti saa Kilisienenli bie bɔ ɛbɛlatane kpole bie ɛ? Asoo ɔnlɛ anyelazo ɔ? Kyɛkyɛ. Saa awie nu ɔ nwo nɔhalɛ nu a, Gyihova baboa ye. Nyamenle ‘lɛ ɛhulolɛ kɛ ɔbava ɛtane yeahyɛ.’​—Edwɛne 86:5; Gyemise 5:16; kenga Mrɛlɛbulɛ 28:13.

23 Eza Gyihova ‘ɛva menli ɛmaa kɛ ahyɛlɛdeɛ’​—asafo nu mgbanyima mɔɔ bɛfi ɛlɔlɛ nu bɛnea yɛ la. (Ɛfɛsɛsema 4:8, 12; Gyemise 5:14, 15) Gyihova ɛva mgbanyima ne mɔ ɛmaa yɛ kɛ bɛboa yɛ bɛmaa yɛ nee ye agɔnwolɛvalɛ ne ɛyɛ kpalɛ.​—Mrɛlɛbulɛ 15:32.

FA “ADWENLE” KPALƐ DI GYIMA

24, 25. Kɛ ɔkɛyɛ na “adwenle” kpalɛ aboa yɛ yeamaa yɛakpo ɛbɛlatane ɛ?

24 Amaa yɛazi kpɔkɛ kpalɛ la, ɔwɔ kɛ yɛte kɛzi Gyihova mɛla ne mɔ boa yɛ la abo. Yɛngulo kɛ yɛyɛ kɛ kpavolɛ ne mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Mrɛlɛbulɛ 7:6-23 la. Ɛnee ‘ɔnlɛ adwenle’ ɔti adwɔmane ɛbɛla kɔleɛ ne hyele ye. Adwenle kpalɛ kɔ moa tɛla kɛ awie ze debie ala. Saa yɛlɛ adwenle kpalɛ a, yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbade kɛzi Nyamenle dwenle ninyɛne nwo la abo na yɛava yɛabɔ yɛ ɛbɛla. Kakye nrɛlɛbɛ edwɛkɛ ɛhye: “Awie biala mɔɔ kɛnyia adwenle kpalɛ la kulo ɔ nwo. Awie biala mɔɔ kɔ zo da adwenlenunwunlɛ ali la bakpazi.”​—Mrɛlɛbulɛ 19:8.

25 Asoo ɛdie ɛdi bɔkɔɔ kɛ Nyamenle ngyinlazo ne mɔ le kpalɛ ɔ? Amgba ɛdie ɛdi kɛ ɛdi zo a ɛ nye balie ɔ? (Edwɛne 19:7-10; Ayezaya 48:17, 18) Saa ɛngola ɛnnwu ye a, kakye ninyɛne mgbalɛ kɔsɔɔti mɔɔ Gyihova ɛyɛ ɛmaa wɔ la. “Bɛzɔ bɛnlea na bɛnwu kɛ Gyihova le kpalɛ.” (Edwɛne 34:8) Ɛbanwu ye kɛ, mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔayɛ ɛhye la, ɛbahulo Nyamenle kpalɛ. Kulo mɔɔ ɔkulo la na kyi mɔɔ ɔkyi la. Dwenle ninyɛne mgbalɛ nwo​—debie biala mɔɔ le nɔhalɛ, ɔle tenlene, nwolɛ te, ɔmaa bɛnyia ɛlɔlɛ nee ɛbɛla kpalɛ biala anwo. (Felepaema 4:8, 9) Yɛbahola yɛayɛ kɛ Dwosefi mɔɔ nyianle Gyihova nrɛlɛbɛ ne azo nvasoɛ la.​—Ayezaya 64:8.

26. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

26 Saa wɔgya anzɛɛ ɛtɛgyale a, Gyihova kulo kɛ ɛ nye die wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Edwɛkɛ mɔɔ baboa yɛ yeamaa yɛ agyalɛ ayɛ kpalɛ la wɔ adile nwiɔ bieko mɔɔ doa zolɛ la anu.