Skip to content

Skip to table of contents

LOP LE BAƐ EKOBEE

Bu Mɛ Sīdee Na O Dap Lu Gbo Bari Ani?

Bu Mɛ Sīdee Na O Dap Lu Gbo Bari Ani?

1, 2. Ba mɛɛ na a bee le pio pya gbo Jɛhova a?

MƐƐ na o gbī kɔ alu oloo gbo ani? Nɛɛ bu a ɛɛ loo. Nɛɛ a a dābeeloo sa olo dā nage ye bee loo. Nɛɛ nu alu le ye dogo a niā.

2 Jɛhova Bari e sagɛ pio pya nɛɛ kɔ ba alu ye gbo. Bu edoba, Abreham lu zii nɛɛ a bee yii gbo Jɛhova. (Aisaia 41:8; Jemes 2:23) Bu Jɛhova bee ɛɛ nage loo Devid. A bee kɔ Devid bee lu ‘nɛɛ a nia ye beenyiɛ.’ (Doonu pya Nɛɛ-lɛɛratam 13:22) Nɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Daniɛl bee lu nɛɛ Jɛhova “wereloo gbɛnɛ.”​—Daniel 9:23.

3. Ena anua Abreham, Devid, le Daniɛl bee lu gbo Jɛhova a?

3 Bu mɛ sīdee na Abreham, Devid, le Daniɛl lu gbo Jɛhova ani? Jɛhova bee kɔ nɛ Abreham kɔ: “O e bee gbaɛ̄tɔ̄loo na muɛ.” (Jɛnɛsis 22:18) Jɛhova wee lu gbo pya nɛɛ a ye gbaɛ̄tɔ̄loo bu kumalookɛ̄. Kere yube loo edonyɔɔ dap lu ye gbo. Jɛhova bee kɔ siā nɛ pya edonyɔɔ Izrɛl kɔ: “Gbanaatɔ̄ loo na muɛ̄, e mda elu bui Bari, e bɔɔlo elu pya na nɛɛ.” (Jeremia 7:23) Nyɔɔwo, a lu nage ebɛɛ̄ kɔ olo o gbaɛ̄tɔ̄ loo Jɛhova lo a le o gbī elu ye gbo.

JƐHOVA WEE KPEGA PYA YE GBO

4, 5. Bu mɛ sīdee na Jɛhova kpega pya ye gbo ani?

4 Baibol kɔ Jɛhova kpɛ̄naloo “etɔgɛ ye ekpo nyɔɔ bee pya wa beenyiɛ naa ɛrɛ beebee kɛ̄ a le.” (2 Nu a bee lu edoo 16:9) Bu kpa Le-yɔɔ 32:​8, Jɛhova yira yii nɛ pya ye gbo kɔ: “M gaa le zuura-a-bah-tɔ̄ sa a tɔgɛnu bu dee o kii; M gaa le zuura-a-bah-tɔ̄ e mdaa dɛɛ̄ gaa le lena a ge loo.”

5 Ziī nɛɛ baa a si ekpo gbī e ɔbɛ i lɛɛ loo elu gbo Bari. Mɛ Jɛhova gbī ekpega i. (Buū Le-yɔɔ 55:22.) Doodoo pya gbo Jɛhova, i sitam ye nɛ aābu dɛ̄dɛɛ̄ i beenyiɛ. I tɔɔ̄ agara ye nɛ kere sɔ̄ i le bu e’aga kɛ̄tɔɔ̄. Sa i ɛrɛ dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ lo nɛɛ ɛm le-yɔɔ bee ɛrɛ. Sɔ̄ a ɛm kumaloo Jɛhova kɔ: “Nyɔɔbee alɛ tɔɔ̄ mɛ bara bale, mm le e aa na dɔ” lɔgɔ sɔ̄. (Le-yɔɔ 16:8; 63:8) Bu mɛ sīdee na Setan gbī e ɔbɛ i lɛɛ loo elu gbo Bari ani?

UE SETAN DƐRƐ

6. Ena Setan bee kɔ akiiloo pya nɛɛ a?

6 Bu ye 11 Ekobee ue i bee nɔ kɔ Setan bee dɛrɛ ue Jɛhova sa kɔ alu nɛɛ esah. A kɔ nage kɔ a naa doo leere nyɔɔbee a naa lɛɛbaloo Adam le Iv kɔ ba a doo ɛrɛgeba nu a wa nia. Baibol tɔgɛ i bu kpa Job kɔ Setan dɛrɛ nage ue pya nɛɛ a gbī elu gbo Bari. Setan kɔ ba taāŋabah Bari nyɔɔbee nu ba e ɛrɛ ye aāba, naale nyɔɔbee ba were Ye loo. Setan kɔ nage kɔ alɛ dap e kiira dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛ lɛɛ loo Bari. Doo i naa ɛp nu i dap nɔ aāloo Job le sīdee Jɛhova bee ye kpega.

7, 8. (a) Jɛhova bee ɛp Job doodoo wa? (b) Ena Setan bee kɔ kumaloo Job a?

7 Job bee le mɛɛ̄? A bee le nɛɛ kaāna dogo a bee tɔɔ̄dum nu aluge 3,600 zua akii adumɛ. Bu lo sɔ̄, Jɛhova bee kɔ lɔgɔ nɛɛ a ye bee naa le a kɛnɛkɛ̄. Job bee ɛrɛ toga toga enwadɛɛ̄ kumaloo Bari, sa a bee baaloo nu a bee piya. (Job 1:8) Bu kaka, Job bee le kaāna gbo Jɛhova.

8 Setan bee kɔ Job sitam nɛ Bari nyɔɔ ye lee-loo. Setan bee kɔ nɛ Jɛhova kɔ: “A naale bee olo ebee be gɔh ye tɛ̄ma ɛŋɛnɛ le ye tɔ le dɛ̄dɛɛ̄ nu a ɛrɛ lo ɛrɛgeba sī? O e bee nɛ leelee tam ye baɛ bah e ye nu a ɛrɛ ebee bug yii loo bu buɛ̄ a. Mɛ niina bah a anyaawo sa daabaloo dɛ̄dɛɛ̄ nu a ɛrɛ, naale e aaloo ekaɛ nu a nɛ a kɛ̄sī.”​—Job 1:10, 11.

9. Ena Jɛhova bee lɛɛbaloo Setan kɔ a doo a?

9 Setan bee dɛrɛ ue Job kɔ a sitam nɛ Jɛhova aba nyɔɔbee nu e ɛrɛ ye aāba. A kɔ nage kɔ alɛ dap e doo kɔ Job a ɔbɛ esitam nɛ Jɛhova. Jɛhova naa bee yiga nu Setan kɔ, mɛ a bee nɛ dee Setan kɔ a doā-ɛp Job sɛh ye yii gbo dɛɛa ge nyɔɔ wereloo a Ye ɛrɛ kumaloo.

SETAN BEE DOĀ-ƐP JOB

10. Bu mɛ sīdee na Setan bee doā-ɛp Job a, e Job bee doodoo wa kumaloo?

10 Tuatua, Setan bee dasī fɛ dɛ̄dɛɛ̄ nam Job bee ɛrɛ. Lɛɛ Setan fɛ gbɛnɛ-edo pya nɛɛtam Job. Job bee peere dɛ̄dɛɛ̄ nu. Bu kpɛdumɛ, Setan bee fɛ lop miɔŋɔ Job tɛ̄maloo fii efɔp. Mɛ Job bee kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova. “Bu dɛ̄dɛɛ̄ nu ama, Job naa doo gbee ale dɛrɛ ue Bari kɔ a doo nu a naa lee.”​—Job 1:12-19, 22.

Jɛhova bee nɛ leelee Job loo tɔɔ̄ agara doodoo ye gbo

11. (a) Dɔɔ̄na e na Setan bee doo loo Job a? (b) E Job bee doodoo wa kumaloo?

11 Setan naa bee biewo, a bee su finiabah nua loo Bari kɔ: “Niina bah a anyaawo sa daabaloo ye ekpo le ye namloo, e a gaa le kaɛ nu a nɛ o kɛ̄sī.” Nyɔɔwo, Setan bee su gbɛnɛ pɔrɔ dumɛnu zima Job. (Job 2:5, 7) Dɔɔ̄na sɔ̄, Job bee tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova. A bee kɔ: “Mmɛ dee m u, mm le e kpo na kaāna yira lɛa loo!”​—Job 27:5.

12. Mɛ sīdee na Job tɔgɛ kɔ Setan lu nɛɛ esah a?

12 Job naa bee suā lɔgɔ nu akiiloo dɛrɛ ue Setan ale nu anua a gaa bee tɔga. A bee kɛɛrɛ kɔ Jɛhova na a gaa doo kɔ a tɔga a. (Job 6:4; 16:11-14) Kerewo, Job bee tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova. Nyaawo, lɔgɔ baɛbaɛ beenyiɛ naale loo. Job naa bee wiibu. A bee lu gbo Bari nyɔnɛbee a were ye loo. Dɛ̄dɛɛ̄ dɛrɛ ue Setan bee lu esah!

13. Ena a bee sira aaloo tɔɔ̄ agara Job a?

13 Kere Job naa bee suā nu a gaa bee sira li bunyɔɔ, a bee tɔɔ̄ agara nɛ Bari sa tɔgɛ kɔ Setan ɛɛ nɛɛ bag. Jɛhova bee nɛ leelee Job loo ye tɔɔ̄ agara doodoo ye gbo.​—Job 42:12-17.

SIDEE SETAN A DƐRƐ UE

14, 15. Amunu ue na Setan dɛrɛ dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛdam le nɛɛwa a?

14 O dap nɔ nu a kuī aāloo nu a bee sira loo Job. Nii’ee ama, Setan dɛrɛ i ue kɔ i sitam nɛ Jɛhova nyɔɔ nu i gbī e ɛrɛ ye aāba. Bu kpa Job 2:4, Setan bee kɔ: “Dɛ̄dɛɛ̄ nu Nɛɛ ɛrɛ, a gaa le nɛ nyɔɔ ye dum.” Nyɔɔwo, Setan dɛrɛ ue dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛdam le nɛɛwa kɔ ba wiibu, naale aba Job. Sɔ̄ booboo zua etɛ̄na aā sɔ̄ Job bee u, Setan gaa bee gbɛge Jɛhova sa dɛrɛ ue pya ye zooro. Bu edoba, kpa Kam 27:11 kɔ, “Ɛrɛ suānu na nwiī sa doo kɔ na beenyiɛ a ɛɛŋa, lokwa m dap agara nɛ nɛɛ a mɛ begee ue [ale, nɛɛ a mɛ gbɛ].”

15 O dap sagɛ lo e gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova sa lu gbo a ye tɔɔ̄ agara nɛ, sa tɔgɛ kɔ Setan lu nɛɛ esah. Kere a lu ebɛɛ̄ kɔ o kwa baloo gbɛnɛ-edo nu bu o dum lo e lu gbo Bari, alu biaɛfii a lee eera a lee kɔ o doo! Lo biaɛfii ama lu nu a kuī. Setan kɔ oo le edap tɔɔ̄ agara nɛ Bari sɔ̄ o le bu taāŋa. A gbī edag i kɔ i aa tɔɔ̄na agara nɛ Bari. Bu mɛ sīdee?

16. (a) Pya amunu sīdee na Setan su ɔbɛ pya nɛɛ lɛɛloo esitam nɛ Jɛhova ani? (b) Bu mɛ sīdee na Pɔrɔ-edɔɔ̄ gbī e ɔbɛ taɛ olo lɛɛloo sitam nɛ Jɛhova a?

16 Setan gbī e ɔbɛ i lɛɛ loo elu gbo Bari tɛ̄ma gbɛnɛ-edo sīdee. A be i be loo “doodoo sasa-ekpo a gaa pɔm, sa gbī nɛɛ a eba.” (1 Pita 5:8) Aa a lu nyɛŋia loo sɔ̄ pya o gbo, o butɔ, ale pya dɔɔ̄na gbī e ɔbɛ a lɛɛ loo enɔ Baibol le lɛɛ loo edoo nu a lee. A dap a tɔɔ̄ loo kɔ a gaa lu ebe a. * (Jɔn 15:19, 20) Setan sere nage loo ye “doodoo ɛnjɛl ɛɛdee.” Nyɔɔwo a gbī edag i doo kɔ i lɛɛbeekɛɛ̄ Jɛhova. (2 Pya Kɔrint 11:14) Dɔɔ̄na sīdee Setan gbī esu i ɔbɛ lɛɛloo e taāŋabah Jɛhova na lo edoo kɔ i kɛɛrɛ kɔ ii bɔloo pya a Ye taāŋabah.​—Kam 24:10.

SERE PYA LOK JƐHOVA

17. Ena anua i sere lok Jɛhova ani?

17 Sɔ̄ i sere lok Jɛhova, i tɔgɛ kɔ Setan lu nɛɛ esah. Ena eyerebah i nɛ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo ani? Baibol kɔ: “E o gaa le wereloo Jɛhova o Bari tɛ̄maloo dɛ̄dɛɛ̄ o beenyiɛ, le dɛ̄dɛɛ̄ o piogi, le dɛ̄dɛɛ̄ o ekpo.” (Deuteronomi 6:5) I sere lok Jɛhova nyɔɔbee i were ye loo. Kuma sɔ̄ wereloo i ɛrɛ kumaloo Jɛhova gaa nyim a, i gbī edoo ɛrɛgeba nu a kɔ i doo. Nɛɛ-lɛɛratam Jɔn bee ɛm kɔ: “Nyɔnɛbee alɛ ama na wereloo Bari a, lokwa i sere dɛ̄dɛɛ̄ ye lok, e dɛ̄dɛɛ̄ ye lok naa lu dumɛ-to.”​—1 Jɔn 5:3.

18, 19. (a) Pio e na Jɛhova i kɔ nɛ kɔ a naa lee ani? (b) I tɛɛ̄ doodoo wa suā kɔ Jɛhova naa bip nu ii le edap doo i aāba ni?

18 Mɛ pio e na Jɛhova i kɔ nɛ kɔ a naa lee ani? Edoba pio ɛɛ le bu ekpo “ Baaloo Nu Jɛhova Baaloo.” Tua sɔ̄, o dap kɛɛrɛ kɔ siga pya nu ama naa bee piya. Mɛ sɔ̄ o buū Baibol sa kɛɛrɛ ekɛɛrɛ nyɔɔ kaāna, o dābeeloo suānu a le bu gbaɛ̄tɔ̄loo lok Jɛhova. O muɛ̄ nage kɔ alu ebɛɛ̄ kɔ o kwa baloo nu bu o dum. Kere lo ama bee kɔ e aga pio sɔ̄, lo o kwa baloo o dogo bu pya sīdee ama, o ɛrɛ efɛɛloo le ɛɛbu a sira aaloo kɔ o lu kaāna gbo a tɔɔ̄nɛ Bari. (Aisaia 48:17, 18) I tɛɛ̄ doodoo wa suā kɔ alu nu a waɛ lo ekwa baloo i dogo bu pya sīdee ama ni?

19 Jɛhova naa bip nu ii le edap doo i aāba doo pippip. (Deuteronomi 30:11-14) Doodoo kaāna gbo, a suā i loo leere ee kɛ̄ i suāloo aba ii doo. A suā pya nu i dap doo le nu ii dap doo. (Le-yɔɔ 103:14) Nɛɛ-lɛɛratam Pɔɔl yere i mɛmloo kɔ: “Bari bɔloo eture nyiɛ loo, e alɛ naale eyira kɔ a lu e’ɛma i ɛp emanyɔɔ bui ekpo, mɛ taɛ yɛɛ ɛma ɛp a, elu enɛ i dee lokwa bui ɛrɛ ekpo ye aābu.” (1 Pya Kɔrint 10:13) I dap dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ kɔ Jɛhova e nɛ i mɛm lo edoo nu a lee. Alɛ gaa le nɛ a “eenyɔɔ ekpo” lo e yerebah a nɛ kɔ o tama pya o e’aga kɛ̄tɔɔ̄. (2 Pya Kɔrint 4:7) Sɔ̄ Pɔɔl emɔna yerebah Jɛhova bu dua kɛ̄tɔɔ̄ ama a bee kɔ: “M dap doo dɛ̄dɛɛ̄ nu bu nɛɛ a mɛ nɛ e’agaloo.”​—Pya Filipai 4:13.

NƆ LO E WERELOO NU BARI WERELOO

20. Pya amunu elap na o nɔā, e ena anua a?

20 Lo i gbī elu gbo Jɛhova, i ɛrɛ e ɔbɛ edoo pya nu Jɛhova kɔ a naa lee, mɛ i ɛrɛ nage edoo eewo. (Pya Rom 12:⁠9) Pya gbo Bari wereloo nu a wereloo. A lu e kɔ nu wa kumaloo bu Kpa Le-yɔɔ 15:1-5. (Buū.) Pya gbo Jɛhova nɔ ye dogo sa tɔgɛ “wereloo, ɛɛbu, efɛɛloo, egerebu, fɛgɛ dogo, le dogo, yira, efɛɛ beenyiɛ, aa o loo.”​—Galetia 5:22, 23.

21. Bu mɛ sīdee na o dap nɔ lo etɔgɛ pya le elap Bari wereloo a?

21 Bu mɛ sīdee na o dap nɔ lo etɔgɛ pya le elap dogo ama ani? A lu ebɛɛ̄ kɔ o nɔ nu Jɛhova wereloo tɛ̄maloo enɔ Baibol dɛ̄dɛɛ̄ sɔ̄. (Aisaia 30:20, 21) Kuma sɔ̄ o gaa doo wo, o wereloo kiikɛ̄ Jɛhova le e nyim, e kuma sɔ̄ wereloo o ye ɛrɛ loo gaa nyim a, o gbī e gbaɛ̄ ye tɔ̄loo.

22. Ena esira aaloo lo o gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova ani?

22 Pya nu a lu ebɛɛ̄ kɔ o nyaana bu o dum dap lu edoore loo lɛa nama bɛloo loo sa yaa lo aā. Baibol kɔ alu ebɛɛ̄ kɔ o “lɛa nama mɛā” loo sa yaa “aā mɛā.” (Pya Kɔlɔsi 3:9, 10) Kere a naa waɛ, sɔ̄ i kwa baloo i dogo doo wo, sa gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova, a yira yii lo enɛ i ‘gbɛnɛ ekpɛanu.’ (Le-yɔɔ 19:11) Aiī, biaɛfii lo e gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova sa tɔgɛ kɔ Setan lu nɛɛ esah. Sitam nɛ Jɛhova, naale nyɔɔ ziī nu o ɛrɛ li mmsī, mɛ nyɔɔ wereloo wiibu naale loo. Lo sɔ̄ o gaa le lu kaāna gbo Bari!

^ bar. 16 Lo ama naa kura kɔ Setan ɛrɛ bah ekpo loo pya nɛɛ a gaa gbī e ɔbɛ a lɛɛloo enɔ Baibol. Mɛ Setan na “bari nyɔuwe ama a,” e “dɛ̄dɛɛ̄ nyɔuwe le kɛ̄ bah” ye ekpo. Nyɔɔwo naa lu nyɛŋia sɔ̄ pio nɛɛ gbī e ɔbɛ i lɛɛ loo esitam nɛ Jɛhova.​—2 Pya Kɔrint 4:4; 1 Jɔn 5:19.