Skip to content

Skip to table of contents

33 EKOBEE UE ENƆ

Nɔ Edoba Daniel

Nɔ Edoba Daniel

“Alu ewere a loo gbɛnɛ.”—DAN 9:23.

YƆƆ 73 Nɛ I E’agaloo

DASĪ TƐƐ̄NYƆƆ a

1. Ena anua pya Babilɔn bee ɛrɛ nia bu nɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Daniel a?

 NƐƐ mɔmanudɛɛ̄ Daniel bee le zege sɔ̄ ba bee ye aa bu nɔ̄ sa ye su kuma Babilɔn buɛ̄ a binia aaloo ye buɛ̄. Kerewo, nu Daniel bee doo, doo kɔ pya a bee ye aa a ɛrɛ ye nia bu. Ba bee “ɛp kɛ̄ mɛā nɛɛ le doo” lo a le kɔ Daniel bee lu nɛɛ “lɔgɔ nu naa doo, [sa] kpe-dɛɛ̄,” e a bee aa butɔ a siābee. (1 Sam 16:7) Nyɔɔbee wo, pya Babilɔn bee ye kpɔā kɔ alu ziī nɛɛ a si tam tɔ mɛnɛ.—Dan 1:3, 4, 6.

2. Jɛhova bee ɛp Daniel doodoo wa? (Ezekiel 14:14)

2 Jɛhova bee wereloo Daniel, naale nyɔɔbee a kpedɛɛ̄ ale dɔ a bee ɛrɛ, mɛ nyɔɔbee dua nɛɛ zege nɛɛ ama bee lu. Daniel bee dap le lop le dɛrɛ ale tup le dɛrɛ zua sɔ̄ Jɛhova bee kɔ lenu a ye kiiloo gbaāloo Nɔa le Job lo ba bee su gbɛnɛ-edo zua siātam nɛ Bari. (Jɛn 5:32; 6:9, 10; Job 42:16, 17; buū Ezekiel 14:14.) E Jɛhova bee kiisī lo ewereloo Daniel bu nyɔɔnyɔɔ sɔ̄ a bee tɔɔ̄dum.—Dan 10:11, 19.

3. Ena i nɔ bu ekobee ue ama a?

3 Bu ekobee ue ama i gaa le ɛp baɛ elap dogo Daniel bee ɛrɛ lo a bee doo kɔ bu Jɛhova a ɛɛ ye loo gbɛnɛ. I dasī kɔ nu akiiloo ziī ziī lo elap dogo, lɛɛ i kɔ pya sɔ̄ a bee tɔgɛ pya lo elap. Sɔ̄ esaa, i ɛp nu a bee ye yerebah nɛ kɔ a ɛrɛ pya lo elap dogo. Bu kpɛdumɛ, i kɔnia kɛ̄ i ye dap nɔ doo. Kereadoo alu e’ɛm ekobee ue ama nɛ pya zege, dɛ̄dɛɛ̄ ii dap nɔ nu aāloo edoba Daniel.

NƆ E’AGALOO DANIEL

4. Bu mɛ sīdee na Daniel bee tɔgɛ e’agaloo a? Naa nɛ edoba.

4 Bɔɔ dap aa pya nɛɛ a ɛrɛ e’agaloo, mɛ lo ama naa dap wa kpaɛ̄ lɛɛloo edoo nu a lera. Daniel bee le zege gbara a ɛrɛ e’agaloo kaāna. Naa kɛɛrɛbu baɛ kɛ̄tɔɔ̄ lo a bee tɔgɛ e’agaloo. Lo tuatua bee dap sira sɔ̄ baɛ zua etɛ̄na aā sɔ̄ pya Babilɔn bee gbeesī Jerusalɛm sah. Mɛnɛ Babilɔn a kura Nebukadneza bee muɛ ziī gbɛnɛka nwīnɛɛpie bu zagara, lo a doo kɔ loo ye aa sukɛ̄. A bee kɔ efɛe dɛ̄dɛɛ̄ pya ye nɛɛ suānu gbaānageloo Daniel lo ba naa kɔ taɛ nu a bee muɛ bu zagara le nu a kura ye nɛ. (Dan 2:3-5) Nyɔɔwo, Daniel ɛrɛ enwaabah doo dogo, lo a naale wo elu efɛ gbɛnɛ-edo nɛɛ. A “bee yii lo kɛ̄ sa bee bara bah mɛnɛ-buɛ̄ kɔ a sere sɔ̄ ye nɛ, lokwa a dap tɔgɛ nu zagara a kura nɛ mɛnɛ-buɛ.” (Dan 2:16) Lo ama bee gbī e’agaloo le yira. Lɔgɔ e’ɛma a tɔgɛ kɔ Daniel ebee tap zagara lɛɛ a gae lu lo sɔ̄ naale. A bee kɔ nɛ pya ye gbo lo wa bee Babilɔn bee kura Shadrak, Meshak, le Abednego “kɔ ba a bara toesaɛ̄ bah Bari bunyɔɔ akiiloo nu gɔā ama.” (Dan 2:18) Jɛhova bee agara lo kara. Tɛ̄maloo yerebah Bari, Daniel bee tap zagara Nebukadnaza. Bee lu ekpɔā dum Daniel le pya ye gbo.

5. Dɔɔ̄na amunu doā-ɛp a gbī e’agaloo na Daniel bee kpesī a?

5 Sɔ̄ pio sɔ̄ etɛ̄na aā sɔ̄ Daniel bee tap zagara akiiloo nwīnɛɛpie a sah, bee sikɛ̄ lu edoā-ɛp kɛ̄ a ɛrɛ e’agaloo doo. Nebukadneza bee muɛ dɔɔ̄na zagara a yere bɔɔ. A bee muɛ ziī gbɛnɛka te a kiinyɔɔ kaāna. Daniel bee su e’agaloo kɔā nu lo zagara kura nɛ mɛnɛ-buɛ̄, sa kɔ gbaāloo kɔ mɛnɛ-buɛ̄ ebɔdaa sa naale ebɛɛna bu pio sɔ̄. (Dan 4:25) Lo mɛnɛ ebee dap ɛp lo yereue nua yereue lɛɛbeekɛɛ̄ sa kɔ ba a fɛ Daniel. Kerewo, Daniel bee ɛrɛ e’agaloo sa bee kɔ lo yereue.

6. Ena a bee yerebah nɛ Daniel kɔ a ɛrɛ e’agaloo a?

6 Ena a bee dap yerebah nɛ Daniel kɔ a ɛrɛ e’agaloo dɛ̄dɛɛ̄ dee ye dum a? I dap yiga leere kɔ sɔ̄ Daniel bee le zege a bee nɔ nu aāloo edoba ye tɛ le ye ka. Baɛbaɛ beenyiɛ naale loo kɔ ba bee gbaɛ̄tɔ̄loo zuurabahtɔ̄ Jɛhova bee nɛ pya tɛ le ka ba lu Izrɛl, sa ba bee tɔgɛ lok Bari wa nwiī. (Deut 6:6-9) Daniel naa bee suā aba Lop Bee Lok a bee lu enɛ, mɛ a bee suānage pya nu a bɔloo kɔ nɛɛ Izrɛl a de le nu a naa bɔloo kɔ a de. b (Lev 11:4-8; Dan 1:8, 11-13) Daniel bee nɔnage nu akiiloo eloh kere pya nɛɛ Bari sa suā nu a bee wa siraloo sɔ̄ ba naa bee nyɔɔnɛ daakuu Jɛhova. (Dan 9:10, 11) Pya nu a bee siraloo Daniel bu yubeloo ye tɔɔ̄dum doo kɔ a suā leere kɔ Jɛhova le pya ye ɛnjɛl gaa ye yereekpotɛ̄.—Dan 2:19-24; 10:12, 18, 19.

Daniel bee ɛrɛ e’agaloo tɛ̄maloo enɔnu, yere kara, sa dɛɛa nyɔɔ Jɛhova (Ɛp 7 barakpaɛ̄)

7. Dɔɔ̄na ena a bee yerebah nɛ Daniel kɔ a ɛrɛ e’agaloo a? (Ɛpnage foto.)

7 Daniel bee nɔ nu nɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Jeremaia bee ɛm, gbaāloo lo pya dɔɔ̄na nɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Bari bee ɛm. Aāloo nu a bee nɔ, Daniel bee dābeeloo kɔ pya Juu lo ba etɔ̄na kɛ̄bah aa li Babilɔn bu nyɔɔnyɔɔ sɔ̄ e’aa sɔ̄ sɔ̄ naa binia. (Dan 9:2) Mumuɛ kɛ̄ pya mɔmanudɛɛ̄ Baibol dooa doo bee doo kɔ Daniel a agɛrɛbah dɛrɛnyiɛ nyɔɔ Jɛhova. E pya a dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ Bari leere e’ɛrɛ kaāna e’agaloo. (Dooreloo Pya Rom 8:31, 32, 37-39.) Lo a eetɔɔ̄ na bee Daniel wee yere kara nɛ ye Tɛ a le li bunyɔɔ gbɛnɛ-edo sɔ̄. (Dan 6:10) A bee kɔ ye pɔrɔ siā nɛ Jɛhova sa kɔ kɛ̄ nu ye tɔɔ̄loo doo ye nɛ. E Daniel bee gbī yerebah aābah Jɛhova. (Dan 9:4, 5, 19) A bee lenage nɛɛ dookɛ̄ i doo, a naa bee ɛrɛ e’agaloo aābu ka. Mɛ a bee ɛrɛ lo elap tɛ̄maloo nɔnu le yere kara sa ture nyiɛ loo Jɛhova.

8. Bu mɛ sīdee na i dap ɛrɛ e’agaloo a?

8 Ena alu ebɛɛ̄ kɔ i doo lokwa i ɛrɛ e’agaloo a? Pya i ka le tɛ dap i yere mɛm loo kɔ i ɛrɛ e’agaloo, mɛ ba naale edap i tɛ̄ma nɛ doodoo nu i wa ɛrɛ aāloo. Ɛ’ɛrɛ e’agaloo le doodoo nɔ batam. Ziī sīdee o dap para lo tam na ɛ’ɛp nɛɛ a gaa tɔgɛ kaāna lɛɛ o nɔ ye edoba. Bu aba lo sīdee, i nɔ lo e’ɛrɛ e’agaloo tɛ̄maloo e’ɛp kɛ̄ pya dɔɔ̄na tɔgɛ elap dogo ama doo, sa i nɔ wa edoba. Nyɔɔwo, ena i enɔā aāloo Daniel a? Doodoo Daniel, alu ebɛɛ̄ kɔ i suā Muɛ̄ Ue Bari leere. I ɛrɛ etɔɔ̄ waɛloo Jɛhova kaāna tɛ̄maloo ekɔ ue ye nɛ dɛ̄dɛɛ̄ sɔ̄ sa kɔ kɛ̄ nu i tɔɔ̄loo doo. E alu ebɛɛ̄ kɔ i ture nyiɛ loo Jɛhova sa suā leere kɔ eyerebah i nɛ. Lo sɔ̄ i ɛrɛ e’agaloo lo alu edoā-ɛp i yira.

9. Bu mɛ sīdee na i ɛrɛ biī sɔ̄ i ɛrɛ e’agaloo a?

9 I ɛrɛ biī bu gbɛnɛ-edo sīdee lo i ɛrɛ e’agaloo. Naa kɛɛrɛbu nu a bee siraloo Ben. A bee si ziī tɔkpa li Germany kɛ̄ dɛ̄dɛɛ̄ pya nɛɛ yiga kɔ nu Baibol kɔ akiiloo dɛmnu lu esah le kɔ nu bee bugia le. A ɛrɛ dee a bee lu enɛ dee Ben kɔ a yira kɛ̄sī pya le ɛɛ le tɔkpa sa baatɛ̄ nu anua a yiga kɔ a bee lu edɛm nu. A bee su e’agaloo kɔā nu a yiga wa nɛ. Ena a bee sira aabu ani? Ben kɔ: “Na nɛɛ tɔgɛnu bee gbaɛ̄tɔ̄ kaāna, e a bee dɔɔ̄ kpa m bee su yeākpotɛ̄ ue m aa bee kɔ a nɛ dɛ̄dɛɛ̄ pya miɔŋɔ tɔkpa a bee le lo klas.” Mɛ sīdee na pya a bee le klas Ben bee doo dogo kumaloo a? Ben kɔ: “Gbɛnɛ-edo aba bee gbaɛ̄tɔ̄loo nu m bee kɔ, sa ba bee kɔ ba yeree mɛ ka loo gbɛnɛ.” Dookɛ̄ edoba Ben tɔgɛ doo, pya nɛɛ wee nwadɛɛ̄ pya a ɛrɛ e’agaloo. Ba dapnage zuura pya nɛɛ le beenyiɛ nua loo Jɛhova. Nyɔɔwo, i ɛrɛ kaāna nu anua i ɛrɛ e’agaloo.

NƆ KƐ̄ DANIEL BEE TƆƆ̄ AGARA DOO

10. Ena a kura tɔɔ̄ agara a?

10 Bu Baibol, bee ue Hibru alu etap nua ‘tɔɔ̄ agara,’ ale “wereloo a naa wee nyaa,” kiiloo wereloo le su loo biiloo ziī nu. Bee ue ama wee lu esu kɔā ue bu Baibol kumaloo dua wereloo Bari ɛrɛ loo pya ye zooro. Aba bee ue ama lunage esu kɔā ue kumaloo dua wereloo pya zooro Bari ɛrɛ yɛɛ wa. (2 Sam 9:6, 7) I tɔɔ̄ agara dap sikɛ̄ agɛrɛbah agatɛ̄ sɔ̄ sɔ̄ aa kiisī. Naa kɛɛrɛbu kɛ̄ lo ama bee siraloo Daniel doo.

Jɛhova bee nɛ ekpɛanu Daniel nyɔɔ ye tɔɔ̄ agara tɛ̄maloo eyere ye ɛnjɛl kɔ a yere ye mɛm loo sa kpaɛ̄ egā sasa-ekpo (Ɛp 11 barakpaɛ̄)

11. Amunu doā-ɛp kiiloo tɔɔ̄ agara na Daniel bee kpesī sɔ̄ ebee ana ani? (Ɛp foto a le nyɔɔ eko.)

11 Bee lu edoā-ɛp kɛ̄ Daniel tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova doo bu yube ye tɔɔ̄dum. Mɛ ziī gbɛnɛ doā-ɛp bee ye siraloo sɔ̄ ebee yeeloo 90 zua. Taɛ sɔ̄ ama, pya Midia le Pesia ebee aa pya Babilɔn bu nɔ̄, e Mɛnɛ Dairɔs na a gaa bee bɛɛ a. Bu pya nɛɛ a bee le tɔ mɛnɛ naa bee ɛɛ loo Daniel e ba naa bee ɛrɛnage enwadɛɛ̄ loo ye Bari. Nyɔɔwo, ba bee nɔɔ nu ba edoo lokwa alu efɛ Daniel. Ba bee doo kɔ mɛnɛ a tɛ̄ma lok lo etɔgɛ lo a le Daniel etɔɔ̄ge agara nɛ ye Bari ale egbaɛ̄tɔ̄loo mɛnɛ-buɛ̄. Aba nu Daniel ɛrɛ edoo lo etɔgɛ kɔ a tɔɔ̄e nɛ mɛnɛ-buɛ̄ dookɛ̄ pya dɔɔ̄na doo na kɔ a naale eyere kara nɛ Jɛhova loo 30 biradee. Kerewo, Daniel bee tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova. Ewo bee doo kɔ alu etop ye tɛrɛ bu bana sasa-ekpo. Mɛ Jɛhova bee nɛ ekpɛanu Daniel nyɔɔbee ye tɔɔ̄ agara tɛ̄maloo e’agara ye lɛɛbu egā sasa-ekpo. (Dan 6:12-15, 20-22) Bu mɛ sīdee na i dap kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova dookɛ̄ Daniel bee doo a?

12. Daniel bee dap doodoo wa kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova?

12 Dookɛ̄ a bee lu ekɔ doo tua sɔ̄, wereloo na a wee i zū kɔ i tɔɔ̄ agara a. Daniel bee kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova nyɔnɛbee a bee wereloo ye Tɛ a le li bunyɔɔ kaāna. Lɔgɔ baɛbaɛ beenyiɛ naale loo kɔ Daniel bee ɛrɛ wereloo kumaloo Jɛhova, nyɔnɛbee a bee ɛrɛ ekɛɛrɛ kumaloo pya ye elap dogo le kɛ̄ a tɔgɛ doo. (Dan 9:4) Daniel bee ɛrɛnage ekɛɛrɛ nyɔɔ dɛ̄dɛɛ̄ lenu Jɛhova edora ye nɛ le pya ye nɛɛ sa bee tɔgɛ nia kumaloo.—Dan 2:20-23; 9:15, 16.

Doodoo Daniel, i dap kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova tɛ̄maloo ewere ye loo kaāna (Ɛp 13 barakpaɛ̄)

13. (a) Pya amunu doā-ɛp loo tɔɔ̄ agara na pya i zege aa kpesī a? Naa nɛ ziī edoba. (Ɛpnage foto.) (b) Dookɛ̄ alu etɔgɛ bu vidio doo, ena o doo a lo pya dɔɔ̄na bip a lo a le Pya Ekeebee Jɛhova wee yeregekpotɛ̄ sɔ̄ baɛ nɛɛdam ale baɛ nɛɛwa maloo ziī a?

13 Dookɛ̄ a bee siraloo Daniel doo, pya nɛɛ a naa nwadɛɛ̄ Jɛhova le ye daakuu tɔɔ̄ kpaɛ̄ pya i zege. Pya nɛɛ ama dap baaloo ɛrɛgeba nɛɛ a wereloo Bari. Pio aba gbīnage esu bah ekpo aā pya i zege kɔ ba aa tɔɔ̄na agara nɛ Jɛhova. Bu edoba naa kɛɛrɛbu nu a bee siraloo ziī zege nɛɛ a kura Graeme, a tɔɔ̄ Australia. A bee kpesī kɛ̄tɔɔ̄ finiabah sɔ̄ a bee le secondary school. Ziī wa a wee wa tɔgɛnu bee bip pya wa klas nu ba edoo lo ziī wa gbo alu nɛɛdam kɔ wa nɛ kɔ a wee maeloo nɛɛdam. Lo nɛɛ tɔgɛnu bee kɔ dɛ̄dɛɛ̄ pya a le lo klas lo eyerekpotɛ̄ wa gbo kɔ a doo wo a tɔɔ̄ kii ziī naɛ̄sī, e pya a naale eyerekpotɛ̄ a tɔɔ̄ kii dɔɔ̄na naɛsī. Graeme kɔ: “Dɛ̄dɛɛ̄ pya i klas bee tɔɔ̄nɛ lo naɛsī ba yerekpotɛ̄ lo dogo kaɛlɛɛ mda le dɔɔ̄na Nɛɛ Ekeebee.” Nu a bee sikɛ̄ sira nyɔɔnɛ bee su gbɛnɛ doā-ɛp nua loo Graeme bu ye tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova. A kɔ: “Bu yube loo ziī awa, pya a le lo klas le kunɛ lo nɛɛ tɔgɛnu bee i gbɛ sa i tue. M bee piiga kumakɛ̄ m dap doo lo esu suānu kɔā ue bee na yira bu efɛɛloo, mɛ ba naa bee gbaɛ̄tɔ̄loo lɔgɔ nu m kɔ.” Amunu pah na lo doā-ɛp bee ɛrɛ nyɔɔ Graeme a? A kɔ: “Naa bee mɛ nia sɔ̄ pya na klas bee mɛ gbɛ, kerewo bu mɛ bee ɛɛ kɔ m bee kɔ ue bee na yira sa tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova.” c

14. Ziī amunu sīdee na i dap kiisī lo etɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova a?

14 Doodoo Daniel, kɛ̄ wereloo i ɛrɛ kumaloo Jɛhova agatɛ̄ doo, kɛ̄ i agɛrɛnagebah ye tɔɔ̄ agara nɛ doolo. I agɛrɛbah wereloo Jɛhova sɔ̄ i nɔ nu akiiloo pya ye elap dogo. Bu edoba, i dap nɔ nu aāloo pya nu a dɛm. (Rom 1:20) Lo o gbī edoo kɔ wereloo le enwadɛɛ̄ o ɛrɛ kumaloo Jɛhova a agatɛ̄, o buū pya ekobee ue a wee lu e’ɛm kɛɛ̄ “Was It Designed?” ale o siee ye vidio. O dapnage buū nwīekpo kpa a kura Was Life Created? le The Origin of Life—Five Questions Worth Asking. Ɛp nu ziī zege wuga nɛɛwa alu Denmark a kura Esther kɔ kumaloo pya kpa ama kɔ: “Suānu ba su ɛma lee lu ee. Pya kpa ama naa kɔ nu o yiga, ba aadee kɔ kɛ̄ nu le doo sa lɛɛbaloo kɔ o biaɛfii.” Ben i bee kɔ ue kumaloo tua sɔ̄ a kɔ: “Pya kpa ama bee agɛrɛtɛ̄ na yira kaāna. A bee doo kɔ m suā leere kɔ Bari bee dɛm nu.” Sɔ̄ o enɔā pya kpa ama sah, o dap yiga nu Baibol kɔ ama kɔ: “Olo bɔloo esu ka, le enwadɛɛ̄ le ekpo, nyɔnɛbee olo na o bee doo dɛ̄dɛɛ̄ nu” a.—Mum 4:11. d

15. Dɔɔ̄na amunu sīdee na i dap nyimɛ gbaaloo i ɛrɛ kumaloo Jɛhova a?

15 Dɔɔ̄na sīdee o dap ɛrɛ togatoga wereloo kumaloo Jɛhova na tɛ̄maloo enɔnu akiiloo ye Nwiīnɛɛdam, lo a le Jizɔs. Ziī zege wuga nɛɛwa a kura Samira a tɔɔ̄ Germany bee doo wo. A kɔ: “M bee sikɛ̄ suāloo Jɛhova leere tɛ̄maloo Jizɔs.” Sɔ̄ Samira bee le nwiī, a bee ye agabah lo edābeeloo kɛ̄ nu wee dap tɔɔ̄loo Jɛhova doo. Mɛ a bee dābeeloo kɛ̄ nu tɔɔ̄loo Jizɔs doo. A kɔ gbaāloo kɔ: “Bu mɛ ɛɛ loo Jizɔs nyɔɔbee a wee wereloo gbɔmiɔŋɔ sa wa yii gbo.” Kɛ̄ a agɛrɛbah nɔ nu akiiloo Jizɔs doo, kɛ̄ a agɛrɛnage bah wereloo Jɛhova doolo. Ena anua a? A kɔ: “M bee dābeeloo kɔ Jizɔs nɔ ye Tɛ bu sīdee a mmana. Ba bee ziī kaāna. M bee muɛ kɔ ziī nu anua Jɛhova bee yere Jizɔs nua a kɛnɛkɛ̄ na lo edoo kɔ pya nɛɛ a suāloo Jɛhova leere.” (Jɔn 14:9) Lo o gbī e’agɛrɛtɛ̄ wereloo o ɛrɛ kumaloo Jɛhova ena anua oo su sɔ̄ nɔā nu akiiloo Jizɔs a? Lo o doo wo, wereloo o ɛrɛ kumaloo Jɛhova enyim yiiloo sa o kiisī lo etɔɔ̄ agara ye nɛ.

16. Amunu biī na i ɛrɛ sɔ̄ i tɔɔ̄ agara a? (Le-yɔɔ 18:25; Maika 6:8)

16 Lo i tɔɔ̄ agara nɛ pya dɔɔ̄na i ɛrɛ pya gbo ba etɔɔ̄nage agara i nɛ. (Rut 1:14-17) Gbaāloo wo, lo i tɔɔ̄ agara nɛ Jɛhova i ɛrɛ kaāna efɛɛloo le ziīnɛloo. Ena anua a? Nu anua na bee Jɛhova yira yii kɔ etɔɔ̄e agara nɛ pya a ye tɔɔ̄ agara nɛ. (Buū Le-yɔɔ 18:25; Maika 6:8.) Naa kɛɛrɛ, Nɛɛ a bee dɛm nu a eenyɔɔ dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛ kpɛ̄naloo ewere i loo! Lo a doo wo, lɔgɔ doā-ɛp, lɔgɔ gbanasī, kere kunɛ luh naa dap kpaɛ̄ wereloo a i ɛrɛ kumaloo. (Dan 12:13; Luk 20:37, 38; Rom 8:38, 39) Naa ɛp kɛ̄ alu gbɛnɛ kɔ i nɔ edoba Daniel sa kiisī lo etɔɔ̄nɛ Jɛhova doo a!

KIISĪ LO ENƆNU AĀLOO DANIEL

17-18. Dɔɔ̄na ena i dap nɔ aāloo Daniel a?

17 Bu ekobee ue ama, i enɔā nu akiiloo aba baɛ elap dogo Daniel. Kerewo, a ɛrɛ gbɛnɛ-edo pya dɔɔ̄na nu i ye dap nɔ aāloo. Bu edoba, Jɛhova bee doo kɔ Daniel a muɛ pio mɔmanudɛɛ̄ le zagara, sa doo kɔ a dap tap pya mɔmanudɛɛ̄ a ye aabah akiiloo deesī. Gbɛnɛ-edo mɔmanudɛɛ̄ ama edooa gbɔ̄mɛɛ. Pya lo dɔɔ̄na doo kɔ i suā pya nu a esira li deesī lo a gaa le ɛrɛ pah nyɔɔ dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛ a kɛnɛkɛ̄.

18 Bu elua ekobee ue li, i gaa le ɛp nu akiiloo baɛ mɔmanudɛɛ̄ Daniel bee ɛm. Dādābeeloo eyerebah nɛ dɛ̄dɛɛ̄ ii kere i le zege ale i e’ana, kɔ i su suānu biaɛma nu fii anyaawo. Pya mɔmanudɛɛ̄ ama dapnage i yerebah nɛ kɔ i ɛrɛ e’agaloo sa kiisī lo etɔɔ̄ agara lokwa i dap kpɛ̄naloo baɛ pya doā-ɛp ewaraloo kɛ̄ a gaa lu li deesī.

YƆƆ 119 I Ɛrɛ E Ɛrɛ Yira

a Pya zege a gaa taāŋabah Jɛhova anii’ee aa kpesī pya kɛ̄tɔɔ̄ a gbī kɔ ba a tɔgɛ e’agaloo lo a doā-ɛp wa tɔɔ̄ agara ye nɛ. Pya le aba gbaa le tɔkpa dap wa kɛgɛ kɔ ba yiga bu dɛmnu. Ale pya wa gbo dap doo kɔ ba a kɛɛrɛ kɔ ba lu ezu sɔ̄ ba taāŋabah Bari sa tɔɔ̄dum dookɛ̄ ye daakuu gbī doo. Mɛ dookɛ̄ i muɛ bu ekobee ue ama doo, pya ba nɔ nu aāloo nɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Daniel sa taāŋabah Jɛhova bu e’agaloo sa ye tɔɔ̄nɛ suānu kaāna.

b A ɛrɛ taa nu anua Daniel bee ɛp nuede pya Babilɔn kɔ a naa ɛɛ: (1) Lo nam bee dap le yɛɛ pya nam Lok Bari naa bee yerekpotɛ̄ kɔ alu eba. (Deut 14:7, 8) (2) Naadaba naa bee lu elɛɛ miī loo lo nam dookɛ̄ a bɔloo doo. (Lev 17:10-12) (3) Bee dap lu e’ɛp dede lo nuede nua taāŋabah yɔ.—Dooreloo Levitikɔs 7:15 le 1 Pya Kɔrint 10:18, 21, 22.

d Lo e’agɛrɛtɛ̄ wereloo o ɛrɛ kumaloo Jɛhova o dapnage nɔ kpa a kura Draw Close to Jehovah, lo eyerebah a nɛ kɔ o suā dua nɛɛ Jɛhova lu le pya ye elap dogo kaāna.