Skip to content

Skip to table of contents

42 EKOBEE UE ENƆ

O ‘Kpɛ̄nage Loo Egbaɛ̄tɔ̄loo Ni’?

O ‘Kpɛ̄nage Loo Egbaɛ̄tɔ̄loo Ni’?

“Suānu a aa nyɔɔ lu lo . . . a [kpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄loo].”—JEM 3:17.

YƆƆ 101 Sisitam Bu Gbaaloo

DASĪ TƐƐ̄NYƆƆ a

1. Ena anua a dap i agabah lo egbaɛ̄tɔ̄loo a?

 A WEE a agabah lo egbaɛ̄tɔ̄loo pio sɔ̄ ni? Kɛ̄ a bee aganage loo Mɛnɛ Devid doolo, nyɔɔwo a bee yere kara bara Bari kɔ: Nɛ “mɛ . . . kaāna edɔɔ̄ [lo egbaɛ̄tɔ̄loo].” (Yɔɔ 51:12) Devid bee wereloo Jɛhova. Kerewo, a wee agaloo Devid lo egbaɛ̄tɔ̄loo pio sɔ̄, ekɛ̄ a lenage loo ili doolo. Ena anua a? Tuatua, i ɛrɛ elap dogo lɛɛbeekɛɛ̄ aā sɔ̄ i bee mɛā. Eree baɛ, Setan gaa piiga dɛ̄dɛɛ̄ sɔ̄ lo edoo kɔ i lɛɛbeekɛɛ̄ Jɛhova dookɛ̄ alɛ doo. (2 Kɔr 11:3) Eree taa, i le bu nyɔuwe elap dogo lɛɛbeekɛɛ̄ mma bu, lo a le “edɔɔ̄ a si tam anyaawo bu miɔŋɔ a naa yira.” (Ɛfɛs 2:2) I ɛrɛ ebebe loo taɛ lo edoo pɔrɔ le ezū a aabah Pɔrɔ-edɔɔ̄ le lo a aabu nyɔuwe ama lo a doo kɔ i lɛɛbeekɛɛ̄. I ɛrɛ epiiga lo egbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova le pya etubobaloo sere dɔ ekpo.

2. Ena a kura ‘kpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄loo’ a? (Jemes 3:17)

2 Buū Jemes 3:17. Jemes a bee ɛm Kpa Kaɛ kɔ pya a suānu wee ‘kpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄.’ Naa kɛɛrɛ nu lo ama kura. I ɛrɛ ekpɛ̄naloo sa gbaɛ̄tɔ̄ pya Jɛhova sere dɔ ekpo. Kerewo, Jɛhova naa ɛmadɛɛ̄ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo nɛɛ a kɔ i aa gbaɛ̄tɔ̄loo Ye lok.—Doonu 4:18-20.

3. Ena anua alu nu a kuī loo Jɛhova kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo pya ba i ɛrɛ ekpo bee a?

3 A dap i waɛbah lo egbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova ee pya nɛɛ. Nyɔnɛbee tɔgɛdee a aabah Jɛhova lu lo a mmana. (Yɔɔ 19:7) Mɛ miɔŋɔ nɛɛ a le dɔ ekpo naa mmana. Kerewo, i Tɛ a le li bunyɔɔ nɛ ekpo pya tɛ le ka, pya a gaa bɛɛ, le pya kanɛɛ bu bɔŋanaloo. (Kam 6:20; 1 Tɛs 5:12; 1 Pit 2:13, 14) Lo a le i gbaɛ̄ wa tɔ̄loo, taɛ Jɛhova na i gaa gbaɛ̄tɔ̄loo a. Dooraa i naa ɛp kɛ̄ i dap gbaɛ̄tɔ̄loo miɔŋɔ nɛɛ Jɛhova yere ekpo bah doo, kere sɔ̄ a i agabah lo esu wa zuurabahtɔ̄ pio sɔ̄ a.

GBAƐ̄TƆ̄LOO O TƐ LE O KA

4. Ena anua gbɛnɛkpo pya miɔŋɔ lɛɛbeekɛɛ̄ wa tɛ le wa ka a?

4 “Pya a naa gbaɛ̄tɔ̄ pya a wa maɛ̄” tɛɛ̄ ɛŋɛnɛ pya zege anii’ee. (2 Tim 3:1, 2) Ena anua gbɛnɛ-edo aba naa gbaɛ̄tɔ̄loo ani? Pio aba kɛɛrɛ kɔ wa tɛ le ka tɔɔ̄dum alu baɛ sī. Pya tɛ le ka gbī kɔ pya wa miɔŋɔ a doo nu alaba naa gbī edoo. Pya dɔɔ̄na ɛp kɔ zuurabahtɔ̄ wa tɛ le ka naa dɔna biī, naa dap wa yerebah nɛ, ale kɔ a bɔp ewa gbɛnɛ. Pya zege, bui wee kɛɛrɛ doo wo ni? A aga loo gbɛnɛ-edo nɛɛ lo enyɔɔnɛ zuurabahtɔ̄ Jɛhova a kɔ: “Gbomiɔŋɔ bui gbanaatɔ̄ bui tɛ le ka bu Nɛɛ-a-i-ɛrɛ, nyɔnɛbee lo ba ama lee.” (Ɛfɛs 6:1) Ena edap a yerebah nɛ kɔ o doo wo a?

5. Dookɛ̄ alu e’ɛm bu kpa Luk 2:46-52 doo, ena anua kɛ̄ Jizɔs bee gbaɛ̄tɔ̄loo ye te le ka doo lu le edoba nɛ pya miɔŋɔ a?

5 O dap nɔ gbaɛ̄tɔ̄loo aābah Jizɔs alu nɛɛ a sere le edoba. (1 Pit 2:21-24) A bee lu nɛɛ a mmana, kere ye tɛ le ye ka naa bee mmana. Mɛ Jizɔs bee nwadɛɛ̄ ye tɛ le ka kere ba bee tɛɛ̄ ekwɔ sa naa dā ye bee loo pio sɔ̄. (A’aa 20:12) Naa kɛɛrɛ nu a bee sira sɔ̄ Jizɔs bee le 12 zua. (Buū Luk 2:46-52.) Ye tɛ le ka bee ye kii bie li Jerusalɛm. A bee lu toh a le bee Josɛf le Meri lo emuɛ kɔ dɛ̄dɛɛ̄ pya wa miɔŋɔ le wa loo sɔ̄ ba gaa obia kii wa buɛ̄ aa uwe doonu. Sɔ̄ Josɛf le Meri bee gbī Jizɔs muɛ, Meri bee ye bege ue nyɔɔ taāŋa ba bee tɛɛ̄bu lo egbī ye! Jizɔs ebee dap kɔ kɛ̄ a ye biaɛ bu ekwɔ sīdee doo. Taāwo, a bee agara ue nɛ ye tɛ le ye ka bu enwadɛɛ̄. Kerewo, Josɛf le Meri naa bee “suā ue a wa kɔ nɛ.” E Jizɔs bee kiisī lo e “tɔɔ̄ wa kɛɛ̄.”

6-7. Ena a dap yerebah nɛ pya zege kɔ ba a gbaɛ̄tɔ̄loo wa tɛ le ka a?

6 Pya zege, e kɔ a wee i agabah egbaɛ̄tɔ̄loo sɔ̄ bui tɛ le ka tɛɛ̄ ekwɔ ale ba naa dā i bee loo ni? Ena edap a yerebah nɛ a? Tuatua, naa kɛɛrɛ kɛ̄ a tɔɔ̄loo Jɛhova doo. Kpa Kaɛ kɔ sɔ̄ gbomiɔŋɔ gbaɛ̄tɔ̄loo wa tɛ le ka, “lo ama lu lo a nia Nɛɛ-a-i-ɛrɛ gbɛnɛ.” (Kɔl 3:20) Jɛhova suā taɛ sɔ̄ o tɛ le ka naa dā a bee loo ale sɔ̄ ba tɔ̄nu a naa waɛ edoo. Mɛ lo o gbaɛ̄ wa tɔ̄ loo kere sɔ̄ a aga, o doo kɔ bu Jɛhova a ɛɛ.

7 Eree baɛ, naa kɛɛrɛ kɛ̄ a tɔɔ̄loo o tɛ le o ka doo. Sɔ̄ o gbaɛ̄tɔ̄loo o tɛ le ka o doo kɔ bu wa a ɛɛ sa ba dap a dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ. (Kam 23:22-25) O dapnage wa tɔɔ̄ waɛloo kaāna. Ziī wuga nɛɛdam alu Belgium a kura Alexandre kɔ: “Sɔ̄ m bee bɔātɛ̄ wee gbaɛ̄tɔ̄loo nu na tɛ le na ka kɔ m doo, i gbanialoo bee nyaa. I bee tɔɔ̄ waɛloo ziī kaāna sa bee le bu ɛɛbu.” b Eree taa, kɛɛrɛ kɛ̄ o gbaɛ̄tɔ̄loo anyaawo eyerebah a nɛ sɔ̄ esaa doo. Paulo a tɔɔ̄ Brazil kɔ: “Nɔnɔ lo egbaɛ̄tɔ̄loo na tɛ le na ka eyerebah mɛ nɛ kɔ m nɔ lo egbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova le pya a le dɔ ekpo.” Muɛ̄ Ue Bari doo kɔ o suā nu anua a kuī kɔ o gbaɛ̄tɔ̄loo o tɛ le o ka. A kɔ: “Lokwa a a lee loo sa o tɔɔ̄ ebini sɔ̄ bu nyɔuwe.”—Ɛfɛs 6:2, 3.

8. Ena anua gbɛnɛ-edo pya zege sagɛ lo egbaɛ̄tɔ̄loo wa tɛ le ka a?

8 Gbɛnɛ-edo pya zege emɔna kɛ̄ nu wa lee loo doo sɔ̄ ba gbaɛ̄tɔ̄loo. Tua sɔ̄, a bee aganage bah nwiīnɛɛwa a kura Luiza lo ebee lu 16 zua alu Brazil lo edābeeloo nu anua a naa bee lu elɛɛ ye baloo kɔ a ɛrɛ fon bu pio sɔ̄. Nyɔnɛbee a bee muɛ kɔ gbɛnɛkpo pya ye sīkoh bee ɛrɛ fon. Mɛ sɔ̄ esaa, a bee suā kɔ ye tɛ le ka gaa bee ye kpega. Nyaawo a kɔ: “M muɛ kɔ gbaɛ̄tɔ̄loo na tɛ le na ka naa bɔp mɛ, mɛ a baɛ mɛ loo sa kpɔā na dum.” A lege aa zɔrabah ziī zege wuga nɛɛwa alu United States a kura Elizabeth lo egbaɛ̄tɔ̄loo ye tɛ le ye ka pio sɔ̄. A kɔ: Sɔ̄ mm dābeeloo nu anua na tɛ le na ka nɛ pio lok, m wee siā nyiɛ dumɛ kɔ wa lok wee mɛ baɛloo.” Monica alu Armenia kɔ nu wee ye kiāe leere loo sɔ̄ a gbaɛ̄tɔ̄loo ye tɛ le ye ka ee sɔ̄ a wa lɛɛbeekɛɛ̄.

GBAƐ̄TƆ̄LOO “PYA A ƐRƐ GBƐNƐ EKPO EBƐƐ”

9. Gbaɛ̄tɔ̄loo lok tɔɔ̄loo gbɛnɛ-edo nɛɛ doodoo wa?

9 Gbɛnɛ-edo nɛɛ yiga kɔ alu ebɛɛ̄ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo pya a gaa bɛɛ sa sere pio lok “pya a ɛrɛ gbɛnɛ ekpo ebɛɛ” ama. (Rom 13:1) Mɛ pio pya nɛɛ ama naa wee gbī esere pya lok a naa nia wa ale lo ba kɛɛrɛ kɔ a naa bɔloo. Bu edoba, naa kɛɛrɛ nu akiiloo kpɛ tax. Pio pya alu ebip ue aā nu bu ziī edo li barasī Europe kɔ “naa lee ekpɛ tax lo o kɛɛrɛ kɔ lo tax naa bɔloo.” Nu anua bu lo edo pya nɛɛ naa kpɛ dɛ̄dɛɛ̄ tax pya bɛbɛɛ wa gbī aābah lo.

Ena i nɔ akiiloo gbaɛ̄tɔ̄loo aāloo Josɛf le Meri a? (Ɛp 10-12 barakpaɛ̄) c

10. Ena anua i gbaɛ̄tɔ̄loo lok kere lo a naa nia i a?

10 Baibol tɔgɛ kɔ bɛbɛɛ miɔŋɔ nɛɛ lo Setan gaa zaasī nua tɔga, e sɔ̄ sɔ̄ naa binia elu egbeesī bɛbɛɛ miɔŋɔ nɛɛ ama. (Yɔɔ 110:5, 6; Eklis 8:9; Luk 4:5, 6) Baibol kɔnage i nɛ kɔ, “nɛɛ a gbanasī pya ekpo le bah gbanasī etɔānu Bari.” I tɔɔ̄ kɛɛ̄ ekpo bɛbɛɛ pya miɔŋɔ nɛɛ lu ziī gah loo nɔɔnɔɔ nu Jɛhova lo edoo kɔ efɛɛloo a le, kerewo nɔɔnɔɔ nu ama naale ebia. Nyɔɔbee wo, i ɛrɛ ekpɛ “dɛ̄dɛɛ̄ [i] kɔm,” lo a le etup, nɛ enwadɛɛ̄, sa gbaɛ̄tɔ̄loo pya a bɛɛ. (Rom 13:1-7) I dap ɛp ziī lok alu enɛ nua nu a i agabah edoo, sa naa bɔloo, ale a naale ewaɛ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo. Mɛ i gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova, e a kɔ i nɛ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo bɛbɛɛ miɔŋɔ nɛɛ kuma sɔ̄ ba naa kɔ i gbee pya ye lok.—Doonu 5:29.

11-12. Dookɛ̄ alu ekɔ bu Luk 2:1-6 doo, ena Josɛf le Meri bee doo lo egbaɛ̄tɔ̄loo lok a naa bee wa waɛbah a, e ena a bee sira aabu a? (Ɛpnage foto.)

11 I dap nɔ nu aāloo edoba Josɛf le Meri lo ba bee kpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄loo pya a gaa bɛɛ kere sɔ̄ a naa bee wa waɛbah lo edoo wo. (Buū Luk 2:1-6.) Sɔ̄ nwiī a le bu Meri ebee dap lu ɛrɛnia enɔɔ̄, bɛbɛɛ lo barasī bee kɔ Josɛf le ɛɛ a doo ziī nu a aga. Augustus, lo a bee bɛɛ barasī Rom, bee kɔ dɛ̄dɛɛ̄ nɛɛ a yere bee kpa. Josɛf le Meri bee ɛrɛ ekii Betlehem aluge 150 kilomita (93 mi) aā kɛ̄ ba bee le, e ba etɛɛ̄nage kɛ̄ alu egu egu. Lo kiā naale ewaɛ wa bah, eetɔɔ̄ na kiikɛ̄ Meri le. Dam le wa ama, bee dap ɛrɛ gbɛnɛ ekɛɛrɛ kumaloo nwiī a le bu ka a, le alaba loo nage. Elo bu dam ye sɔ̄ ba le nyɔɔ dee ni a? Nwiī a ye le bu na elu Mɛsaia li deesī a. Ekɔ lo ama edooge kɔ ba aa yere bee kɛɛ̄ lok pya bɛbɛɛ ni?

12 Josɛf le Meri naa bee lɛɛbaloo kɔ pya ekɛɛrɛ ama a ɔbɛ wa lɛɛloo egbaɛ̄tɔ̄loo lo lok. Jɛhova bee wa nɛ leelee nyɔɔbee ba bee gbaɛ̄tɔ̄loo. Meri bee ina Betlehem bu efɛɛloo, lo nwiī bee mɛā bu nwanaloo, sa doo gbɔ̄mɛɛ mɔmanudɛɛ̄ Baibol!—Maika 5:2.

13. Bu mɛ sīdee na i gbaɛ̄tɔ̄loo dap ɛrɛ pah nyɔɔ pya i wuga a?

13 Sɔ̄ i gbaɛ̄tɔ̄loo pya a gaa bɛɛ, a wee i dɔbiī nɛ sa dɔnage biī nɛ pya dɔɔ̄na. Bu mɛ sīdee? Bu ziī sīdee, kpɔte alu nyɔɔ pya ba naa gbaɛ̄tɔ̄loo naa wee i inaloo. (Rom 13:4) Kɛ̄ ziī ziī ii gbaɛ̄tɔ̄loo pya aa bɛɛ doo, dap ɛrɛ pah nyɔɔ kɛ̄ ba ɛmadɛɛ̄ Pya Ekeebee Jɛhova tɛ̄ma ɛŋɛnɛ dɛ̄dɛɛ̄ nyɔuwe doo. Bu edoba, gbɛnɛ-edo zua akii adumɛ bie Nigeria, pya nɔ̄ bee yii ziī i Tɔ Nɔnu Buɛ̄-mɛnɛ sɔ̄ aa lu e’ɛrɛ enɔānu, sa gbī pya a bee doo taāŋa kɔ ba naale ekpɛe tax. Mɛ wa nɛɛbee bee kɔ nɛ pya lo nɔ̄ kɔ: “Pya Ekeebee Jɛhova naa wee gbanasī kpɛ etup.” Ziī ziī sɔ̄ o gbaɛ̄tɔ̄loo lok pya bɛbɛɛ, o gaa doo kɔ pya nɛɛ Jɛhova a ɛrɛ le bee, lo ekpega pya wuga nɛɛdam le nɛɛwa ziī dee a ee.—Mat 5:16.

14. Ena a bee yerebah nɛ ziī wuga nɛɛwa kɔ a ‘kpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄loo’ pya a ɛrɛ gbɛnɛ ekpo ebɛɛ a?

14 Kerewo, a dap i agabah lo egbaɛ̄tɔ̄loo pya bɛbɛɛ gbɛnɛ-edo sɔ̄. Joanna alu wuga nɛɛwa a tɔɔ̄ United States kɔ: “A bee mɛ agabah kaāna lo egbaɛ̄tɔ̄loo pya bɛbɛɛ, nyɔɔbee pya bɛbɛɛ bee aara pya na butɔ bu pɔrɔ sīdee.” Mɛ Joanna bee piiga lo enyaana ekɛɛrɛ a bee ɛrɛ ama. Tuatua, a bee ɔbɛ ebuū pya ue alu eyere nyɔɔ intanɛt lo a wee doo kɔ bu ye a biira loo pya a gaa bɛɛ. (Kam 20:3) Eree baɛ, a bee yere kara nɛ Jɛhova kɔ a yerebah ye nɛ lo edɛrɛ Ye nyiɛ nyɔɔ, sa naa dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ kɔ bɛbɛɛ miɔŋɔ nɛɛ ekwa kɛ̄tɔɔ̄ leere. (Yɔɔ 9:9, 10) Eree taa, a bee buū pya ekobee ue a le bu pya i kpa a kɔ nu akiiloo tɔɔ̄ kee. (Jɔn 17:16) Nyaawo Joanna kɔ, nwadɛɛ̄ sa gbaɛ̄tɔ̄loo pya bɛbɛɛ edora kɔ a ɛrɛe “kaāna efɛɛloo sa sueloo kɛ̄.”

GBAƐ̄TƆ̄LOO TƆGƐDEE A AABU BƆŊƆNALOO JƐHOVA

15. Ena anua a dap i aga loo lo egbaɛ̄tɔ̄loo tɔgɛdee a aabu bɔŋanaloo pio sɔ̄ a?

15 Jɛhova kɔ i nɛ kɔ i gbaɛ̄tɔ̄loo pya a gaa i “zaāsī” bu ye bɔŋɔnaloo. (Hib 13:17) Kere alu kɔ i Nɛɛ zaāsī Jizɔs Kraist lu nɛɛ a mmana, pya nɛɛ a sagɛ kɔ ba a baɛbee ye bɔŋanaloo a kɛnɛkɛ̄ naa mmana. A dap i agabah lo egbaɛ̄ wa tɔ̄ loo, eetɔɔ̄ na sɔ̄ ba kɔ i doo nu a naa taɛ i edoo. A ɛrɛ sɔ̄ nɛɛ lɛɛratam Pita naa bee yiga egbaɛ̄tɔ̄loo. Sɔ̄ ɛnjɛl bee kɔ nɛ Pita kɔ a ba nam Lok Mozis kɔ a naa ɛɛ, a naa bee yiga edoo wo taa sɔ̄! (Doonu 10:9-16) Ena anua a? Naa bee ɛp kɔ aā nu alu ekɔ a doo ama lee. Lo ama bee lu kee loo kɛ̄ a wee doo nu doo. Lo a bee agabah Pita lo egbaɛ̄tɔ̄loo nu ɛnjɛl a mmana kɔ, naa ɛp kɛ̄ edapnage agabah ili lo egbaɛ̄tɔ̄loo nu miɔŋɔ nɛɛ a naa mmana kɔ doo a!

16. Ena nɛɛ lɛɛratam Pɔɔl bee doo a, kere ebee dap kɛɛrɛ kɔ suānu naale bu leredeebah a bee lu enɛ ye a? (Doonu pya Nɛɛ lɛɛratam 21:23, 24, 26)

16 Nɛɛ lɛɛratam Pɔɔl bee “kumalookɛ̄” su leredeebah alu enɛ kere sɔ̄ a ye tɔɔ̄ loo kɔ suānu naale bu. Pya Nɛɛ Kraist alu Juu bee dā ue akiiloo Pɔɔl kɔ aa zue kɔ “ba a aaloo Mozis” sa naa nɛ enwadɛɛ̄ Lok Mozis. (Doonu 21:21) Pya nama nɛɛ a bee le bu bɔŋanaloo li Jerusalɛm bee kɔ Pɔɔl a su nia pya nɛɛ yima tɔkaɛ sa loga loo wa ɛɛrɛ dookɛ̄ Lok Mozis kɔ doo, lo etɔgɛ kɔ a gaa sere lo lok. Mɛ Pɔɔl bee suā kɔ Pya Nɛɛ Kraist naa lena kɛɛ̄ Lok Mozis. E a sii doo lɔgɔ nu a bee piya. Kerewo, Pɔɔl naa bee lɛɛbeekɛɛ̄. A “bee su pya nɛɛ a, e lo dee a nyɔɔnɛ a doolo loo ye [ɛɛrɛ] wa gbaāloo.” (Buū Doonu pya Nɛɛ lɛɛratam 21:23, 24, 26.) Kɛ̄ Pɔɔl bee gbaɛ̄tɔ̄loo doo, bee doo kɔ gbaaloo a le.—Rom 14:19, 21.

17. Ena o nɔ aāloo nu a bee siraloo Stephanie a?

17 A ɛrɛ sɔ̄ a bee agabah ziī wuga nɛɛwa a kura Stephanie lo egbaɛ̄tɔ̄loo ziī biaɛfii alu edoo tɛ̄mabah pio wuga nɛɛdam a gaa kuūdɛɛ̄loo tam wa barasī. Bu ɛɛbu, alɛ le ye dam bee le gaa si tam bie barasī ba kɔ dɔɔ̄na muɛ̄ ue. Lɛɛ tɔ-naatam ɔbɛ lo eku tam zue ue lo ba bee le bu, e a bee lu e’obara lo dam le wa ture bɔŋanaloo ba kɔ taɛ alaba muɛ̄ ue. Stephanie bee kɔ, “Bu mɛ bee biira kaāna, mm bee kɛɛrɛ kɔ gbɛnɛ ebɛɛ̄ le pya kɛ̄ ba kɔ i muɛ̄ ue.” Kerewo, a bee biaɛfii lo eyerekpotɛ̄ lo aā nɔɔnu. A kɔ “Sɔ̄ sɔ̄ aa kiisī, m bee muɛ suānu a le bu lo biaɛfii. I elua ka le tɛ bu edɔɔ̄ nɛ gbɛnɛ-edo pya a le bu i bɔŋanaloo lo pya wa butɔ naale bu kaka. Nyaawo, m gaa nyɔɔnɛ ziī wuga nɛɛwa a bee ɔbɛ esi enɔānu sɔ̄ akii adumɛ a nɔ nu. E nyaawo, m ɛrɛ gbɛnɛ-edo sɔ̄ enɔānu nyɔɔ na loo.” A kɔ gbaāloo kɔ: “Na ekɛɛrɛ beenyiɛ naa bege mɛ ue, sɔ̄ m suā kɔ m epiiga kaāna lo egbaɛ̄tɔ̄loo.”

18. Bu mɛ sīdee na i ɛrɛ biī sɔ̄ i gbaɛ̄tɔ̄loo a?

18 I dap lo egbaɛ̄tɔ̄loo. Jizɔs “bee nɔ egbaɛ̄tɔ̄,” naale nyɔɔ le kɛ̄tɔɔ̄ a bee le bu, mɛ “tɛ̄maloo pɔrɔ a bee muɛ.” (Hib 5:8) Doodoo Jizɔs, i wee nɔ lo egbaɛ̄tɔ̄loo sɔ̄ i le bu e’aga kɛ̄tɔɔ̄. Bu edoba, sɔ̄ dumɛloo COVID-19 bee bɔātɛ̄ sɔ̄ a bee lu ekɔ i nɛ kɔ i ɔbɛ si enɔānu bie i Tɔ Nɔnu Buɛ̄-mɛnɛ le tam zue ue aā ziī tɔ yii ziī, ekɔ a bee a agabah egbaɛ̄tɔ̄loo ni? Mɛ o gbaɛ̄tɔ̄loo bee doo kɔ o gbaaloo pya wuga bu bɔŋanaloo, sa a nia Jɛhova. Nyaawo, dɛ̄dɛɛ̄ ii ekpɛ̄naloo egbaɛ̄tɔ̄loo ɛrɛgeba zuurabahtɔ̄ elu enɛ i bu gbɛnɛ etɛɛrɛloo. Gbaɛ̄tɔ̄loo pya lo zuurabahtɔ̄ ekpɔā i dum!—Job 36:11.

19. Ena anua o gbī egbaɛ̄tɔ̄loo a?

19 I enɔā kɔ gbaɛ̄tɔ̄loo wee nua gbɛnɛ-edo leelee. Mɛ taɛ nu anua i gbaɛ̄tɔ̄loo Jɛhova na bee i were ye loo sa gbī edoo nu a ye nia. (1 Jɔn 5:3) Ii le edap obara kpɛ Jɛhova loo dɛ̄dɛɛ̄ nu edora i nɛ. (Yɔɔ 116:12) Kerewo, i dap ye gbaɛ̄tɔ̄loo le pya nɛɛ ba le dɔ ekpo. Lo i gbaɛ̄tɔ̄loo, i tɔgɛ kɔ i suāe nu. E lo i suā nu, i doo kɔ bu Jɛhova a ɛɛ.—Kam 27:11.

YƆƆ 89 Gbaɛ̄tɔ̄, Doo Sa Ɛrɛ Leelee

a Nyɔɔbee ii mmana wee i agabah lo egbaɛ̄tɔ̄loo pio sɔ̄, kere nɛɛ a i nɛ lo zuurabahtɔ̄ ɛrɛ ekpo lo edoo wo. Ekobee ue ama ekɔ biī a le bu sɔ̄ pya miɔŋɔ gbaɛ̄tɔ̄ tɛ le ka, sɔ̄ i gbaɛ̄tɔ̄loo “pya a ɛrɛ gbɛnɛ ekpo ebɛɛ,” le sɔ̄ i gbaɛ̄tɔ̄loo pya wuga nɛɛdam a gaa kuūdɛɛ̄loo bɔŋanaloo.

b Lo esuā kɛ̄ ekɔ ue nɛ o tɛ le o ka doo kiiloo pya lok a a agabah lo egbaɛ̄tɔ̄loo, ɛp ekobee ue a kura “How Can I Talk to My Parents About Their Rules?” nyɔɔ jw.org.

c UE A BAATƐ̄ FOTO : Josɛf le Meri bee gbaɛ̄tɔ̄loo lok Siza kɔ alu eyere bee kpa bie Betlehem. Pya Nɛɛ Kraist anii’ee gbaɛ̄tɔ̄loo lok a baɛloo kɛ̄ nɛɛ e’ɔp fah doo, kpɛ tax, sa nyɔɔnɛ zuurabahtɔ̄ a aabah “pya a ɛrɛ gbɛnɛ ekpo ebɛɛ” nɛ kiiloo dum nwanaloo