RÄ NTHEKE 11
¿Por hanja xa ja ndunthi yä sufrimiento?
1, 2. ¿Te mä ntꞌani o̱tꞌe yä jäꞌi ꞌne por hanja?
HYÄXTHO di o̱dehu̱ ge ja yä tsꞌo thogi. Por ejemplo: thogi yä mbiꞌmhai habu̱ tu ndunthi yä jäꞌi, yä be sekuestra yä jäꞌi ꞌnepu̱ ho, o yä dada biolase̱ yä bätsi.
2 Po gatꞌho näꞌä thogi, ndunthi yä jäꞌi di ñꞌani: «¿Por hanja rä Xiꞌmhai xä ñudi ko ndunthi yä ntsꞌomꞌu̱i ꞌne yä sufrimiento?». Xi nuꞌi, ¿xkä o̱tꞌe nunä ntꞌani?
3, 4. a) ¿Te mi ñꞌani Habacuc? b) ¿Te bi prometebi Jeoba Habacuc?
3 Rꞌa yä ꞌme̱go Äjuä de mäyaꞌmu̱ ꞌnehe bi ñꞌani por hanja mi ja ndunthi yä sufrimiento. Por ejemplo, rä profeta Habacuc bi yꞌambäbi Jeoba: «¿Por hanja gi jakägi gä handi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe? ¿Por hanja gi he̱gi dä nja yä ntsꞌomꞌu̱i? ¿Por hanja ꞌmu̱ yä be ꞌne yä hyote ndelante de geki? ¿ꞌNe por hanja xa ja yä tuhni?» (Habacuc 1:3).
4 Ha Habacuc 2:2, 3 di tinihu̱ näꞌä bi dädi Jeoba. Näꞌä bi prometebi Habacuc ge hingä ma xä hyopäbi xä sigi xä nja nuꞌu̱ yä sufrimiento. Beni ge rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ ꞌne xa turämu̱i po gekhu̱ (1 Pedro 5:7). Mu̱ nuju̱ di u̱tsahu̱ nuꞌu̱ yä sufrimiento di thogihu̱, Jeoba tobe mänꞌa xa di u̱tsa (Isaías 55:8, 9). Pe nuꞌmu̱, ¿por hanja ja yä sufrimiento? Ma gä handihu̱.
¿POR HANJA JA YÄ SUFRIMIENTO?
5. a) ¿Te udi yä majhä, yä pastor ꞌne nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä? b) ¿Te udi rä Biblia?
5 Yä majhä, yä pastor ꞌne nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä, enä ge nuꞌu̱ yä sufrimiento di thogihu̱ geꞌä rä bolunta Äjuä. Rꞌa yä jäꞌi mää ge gatꞌho näꞌä di thogihu̱, geꞌä mä destinuhu̱ xpä pe̱nkägihu̱ Äjuä ꞌne ho̱nse̱ꞌä pädi por hanja. ꞌNehe, rꞌa yä jäꞌi enä ge ora tu nꞌa rä zi bätsi, enä ge Äjuä bi zitsꞌi ngeꞌä mi japä mꞌe̱di mä nꞌa rä zi e̱nxe̱. ¡Pe hingä mäjuäni! Rä Zi Dada Jeoba hingo bi pe̱hni nuꞌu̱ yä sufrimientoꞌu̱. Rä Biblia enä: «¡Äjuä nunka xä beni dä me̱fi rä ntsꞌomꞌu̱i, ꞌne Näꞌä pe̱ꞌtsi Gatꞌho rä tsꞌe̱di nunka xä beni dä me̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe!» (Job 34:10).
6. ¿Por hanja ndunthi yä jäꞌi go ho̱xä rä thai Äjuä po gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento ja?
6 Ndunthi yä jäꞌi go ho̱xä rä thai Äjuä po gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento ja, ngeꞌä nuꞌu̱ huyämu̱i ge Äjuä go geꞌä di mända nunä rä xiꞌmhai. Pe ha rä ntheke 3 de nunä mfistꞌofo dä pädihu̱ ge rä Zithu go geꞌä di mända nunä xiꞌmhai.
7, 8. ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ hñuu yä raso bi hänkägihu̱ yä sufrimiento?
7 Yä sufrimiento ja po nuya yä raso: nꞌaa, rä Biblia enä: «Rä xiꞌmhai o ha rä yꞌe̱ rä tsꞌondähi» (1 Juan 5:19). Hää, rä Zithu go geꞌä di mända nuua ha rä xiꞌmhai ꞌne näꞌä hinte mä nthekäte pe̱ꞌspäbi yä jäꞌi. Rä Zithu ꞌnehe xa honi hanja dä hyatꞌi yä jäꞌi ꞌne geꞌä xä logra (Apocalipsis 12:9). Kasi gatꞌho yä jäꞌi te̱mbäbi rä mꞌu̱i rä Zithu, hänge rä Xiꞌmhai xä ñudi ko yä tuhni, yä nkꞌuamba ꞌne yä sufrimiento.
8 Yoho, yä sufrimiento ja po ränge näꞌä rä pekado bi zogägihu̱ Adán ꞌne Eva. Koꞌmu̱ gatꞌho yä jäꞌi di ñꞌoui rä pekado, rꞌabu̱ japäbi dä sufri rä mikꞌei, honi dä dominä märꞌaa, ku̱tꞌi ha yä tuhni, pa ha yä gerra o ꞌme̱tuäbi rä tsa rä mikꞌei (Eclesiastés 4:1; 8:9). Hñuu, rä Biblia enä: «Rä tiempo ꞌne nuꞌu̱ yä thogi hinto to̱ꞌmi, tso̱päbi gatꞌho» (Eclesiastés 9:11). Nuya yä noya signifika ge rꞌabu̱ nse̱kitho dä za gä thogihu̱ nꞌa rä aksidente, pe hingi signifika ge nzäntho go tu rä tsꞌoki rä Zithu o näꞌä rä pekado di ñꞌoꞌmehu̱.
9. ¿Por hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba hingo bi hä yä sufrimiento?
9 Rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ ꞌne turämu̱i po gekhu̱, hänge di pädihu̱ xä ñho ge Näꞌä hingo bi hä yä sufrimiento (1 Juan 4:8). Jeoba hingo japi dä nja yä mbiꞌmhai nixi yä bu̱nthi yꞌee. Hingo japi dä nja yä gerra, yä tuhni, yä delito, yä injustisia, nixi märꞌa yä tsꞌo thogi. Pe zäi ge gi ñꞌanise̱: «Mu̱ rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di, ¿por hanja hinxä hñäki yä sufrimiento?». Ma gä handihu̱ te udi rä Biblia.
¿POR HANJA ÄJUÄ XÄ HYE̱GI DÄ NJA YÄ SUFRIMIENTO?
10. ¿Te bi japäbi rä Zithu dä mbeni Adán ꞌne Eva de rä Zi Dada Jeoba?
10 Ha rä jardin de Edén, rä Zithu bi hyatꞌi Adán ꞌne Eva ꞌne bi japäbi dä mbeni ge rä Zi Dada Jeoba hingä nꞌa rä hogä gobernante. Adán ꞌne Eva go bi de̱ni rä Zithu ꞌne bi rechaza rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä nuꞌu̱ bi hñuyämu̱i ge mänꞌa ma xä mabi xä ñho (Génesis 3:2-5). (Hyandi rä nota 27, «Jeoba pe̱ꞌtsi rä derecho dä mända»).
11. ¿Te ma gä handihu̱?
11 Adán ꞌne Eva bi huahni ya hindä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä nuꞌu̱ xa bi gamfri ge mi tsa dä desidise̱ ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinä. Xibye̱, ¿te ma xä me̱fi Jeoba pa xä ꞌñudi ge Ho̱nse̱ꞌä pädi ndaꞌä mä ñhohu̱ ꞌne ndaꞌä hinä, ꞌne ge Adán ꞌne Eva himi pe̱ꞌtsi nraso? Ma gä handihu̱.
12, 13. a) ¿Por hanja Jeoba himbi huati nguntꞌä Adán ꞌne Eva? b) ¿Por hanja Jeoba xä hye̱gi rä Zithu dä mända ha rä xiꞌmhai? c) ¿Por hanja Jeoba xä hyopi yä jäꞌi dä huahnise̱ yä ꞌñuu?
12 Rä Zi Dada Jeoba hingä nguntꞌä bi huati Adán ꞌne Eva ꞌne bi hyopäbi bi me̱ꞌtsi yä bätsi, pa njabu̱ nuyu̱ xä huahnise̱ toꞌo mi ne dä de̱ni ngu rä gobernante. Dende ri mu̱di Jeoba mi ne ge rä Xiꞌmhai xä zo̱ho̱ xä ñutsꞌi ko yä jäꞌi nuꞌu̱ dyä perfecto. ꞌNe geꞌä ma dä me̱fi, mäske rä Zithu dä sigi dä nthintꞌi (Génesis 1:28; Isaías 55:10, 11).
13 Näꞌä bi mängä rä Zithu de rä Zi Dada Jeoba bi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä miyontho yä e̱nxe̱ bi ꞌmu̱i mähetsꞌi (Job 38:7; Daniel 7:10). Hänge rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi rä Zithu ndunthi rä tiempo pa dä ꞌñudi mu̱ xa mäjuäni pe̱ꞌtsi nraso. ꞌNehe, bi hyopi ge yä jäꞌi dä huahnise̱ yä ꞌñuu, pa njabu̱ nuꞌu̱ dä hyandäse̱ mu̱ xa mäjuäni ma dä mabi xä ñho nsi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba.
14. ¿Te xä nheki durante nuꞌu̱ yä mꞌotho yä je̱ya xä thogi?
14 Po yä mꞌotho yä je̱ya, yä jäꞌi xä huahnise̱ te mä ꞌñuu dä gu̱u̱ ꞌne xä hñuxäse̱ yä gobernante. Pe gatꞌho nuꞌu̱ yä gobiernuꞌu̱, hinxä me̱fi näꞌä xä ñho. Durante nunä tiempo xä nheki ge rä Zithu näꞌä nꞌa rä hyate. Yä jäꞌi, hää japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi Äjuä. Xa mäjuäni näꞌä bi yꞌofo rä profeta Jeremías nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Nuga di pädi xä ñho, oh Jeoba, ge rä jäꞌi hindi pertenesebi rä ꞌñuu. Nꞌa rä jäꞌi näꞌä yꞌo, hingo ri ꞌñepäbi dä yꞌe̱nse̱ rä paso» (Jeremías 10:23).
¿POR HANJA JEOBA XÄ HYOPI DÄ THOGI NDUNTHI RÄ TIEMPO?
15, 16. a) ¿Por hanja Jeoba xä hye̱gi dä nja yä sufrimiento po ndunthi rä tiempo? b) ¿Por hanja Jeoba hinxä nthintꞌi pa dä hñäki yä xuñha ꞌne yä sufrimiento?
15 ¿Por hanja Jeoba xä hye̱gi dä nja yä sufrimiento po ndunthi rä tiempo? Ngeꞌä mi ja mꞌe̱di ndunthi rä tiempo pa njabu̱ Jeoba xä ꞌñuti tanto yä e̱nxe̱ ngu yä jäꞌi, ge rä Zithu näꞌä nꞌa rä hyate. Yä jäꞌi xä hñuxä rꞌanꞌañꞌo yä gobiernu, pe nuyu̱ hinxä za xä hñäki yä xuñha. Mäjuäni ge yä jäꞌi xä me̱ꞌtsi ndunthi rä mfädi ꞌne xä za xä hyoki yä ꞌñethi, yä mäkinä ꞌne yä aparato, pe hinte xä za xä yꞌo̱tꞌe pa dä hñäki rä ñhoya, yä injustisia, yä delito ꞌne yä gerra. Pa dä mabi xä ñho yä jäꞌi, ¡japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi Äjuä!
16 Koꞌmu̱ ha rä xiꞌmhai go di mända rä Zithu ꞌne kasi gatꞌho yä jäꞌi di de̱ni, Jeoba xä hye̱githo ꞌne hinxä nthintꞌi pa dä hñäki yä xuñha ꞌne yä sufrimiento. Ngeꞌä mu̱ go dä nthintꞌi, yä jäꞌi ma dä hñuyämu̱i ge hää tsa dä mabi xä ñho nsi rä mfatsꞌi Äjuä, ꞌne rä Zithu go xi ma dä johyatho. Rä Zithu bi hyatꞌi yä jäꞌi, ꞌne Jeoba hingi fatsꞌi yä hyate (Hebreos 6:18).
17, 18. ¿Te ma dä me̱fi rä Zi Dada Jeoba ko gatꞌho näꞌä xä me̱fi rä Zithu nuua ha rä Xiꞌmhai?
17 Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di, näꞌä tsa dä hñäki gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento xpä hä rä Zithu ꞌne yä jäꞌi. Ora ya hinte mä duda di ja ge rä Zithu näꞌä nꞌa rä hyate, nubye̱ rä Zi Dada Jeoba ma dä hñäki gatꞌho yä sufrimiento, ꞌne po gatꞌho rä Xiꞌmhai ma dä hyoki mähotho asta xa dä mparaiso ngu mi ne Jeoba dende ri mu̱di. ꞌNehe, Jeoba ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du (Juan 5:28, 29, TNM). Yä jäꞌi ya nunka ma dä ñheni ꞌne ya nunka ma dä du. Rä Zi Dada Jeoba ma dä ꞌme̱päbi rä Hesu dä hñäki gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xä me̱fi rä Zithu nuua ha rä Xiꞌmhai (1 Juan 3:8). Pe mientraꞌä, hängu di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge xä me̱skägihu̱ rä pasensia. Njabu̱, di pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gä pädihu̱ de Geꞌä ꞌne gä apoyahu̱ ngu mä gobernantehu̱ (hñeti 2 Pedro 3:9, 10). ꞌNe mäske di sufrihu̱ mäpaya, ¡di pe̱ꞌtsihu̱ rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba! (Hñeti 1 Corintios 10:13).
18 Rä Zi Dada Jeoba hingi obligagihu̱ gä apoyahu̱ ngu mä gobernantehu̱. Jeoba xä rꞌakägihu̱ nꞌa rä däta regalo: gä huahnise̱hu̱ näꞌä di ne gä pe̱fihu̱. Ma gä handihu̱ hanja di benefisiagihu̱ nunä regalo.
XI NUꞌI, ¿TE MA GI HUAHNI GI PE̱FI?
19. ¿Te mä regalo xä rꞌakägihu̱ Jeoba ꞌne por hanja debe gä jamädibihu̱ po geꞌä?
19 Rä Zi Dada Jeoba bi rꞌakägihu̱ nꞌa rä regalo xa mähotho näꞌä jakägihu̱ gä nꞌañꞌohu̱ de yä mboꞌni ꞌne yä zuꞌue. Yä mboꞌni hingi ja yä mfeni ngu nuju̱ (Proverbios 30:24-28). Rä Zi Dada Jeoba bi rꞌakägihu̱ mä mfenihu̱ pa gä ntso̱ꞌmihu̱, pa gä handihu̱ hanja di ne gä ꞌmu̱ihu̱ ꞌne mu̱ di ne gä pe̱päbihu̱ o hinä. Jeoba himbi hyogägihu̱ ngu yä mäkinä pa dä obligagihu̱ te gä pe̱fihu̱. Näꞌä he̱gägihu̱ gä huahnise̱hu̱ te di ne gä pe̱fihu̱ ko mä tehu̱ ꞌne toꞌo di ne gä o̱tꞌehu̱ mä amigohu̱. Rä Zi Dada Jeoba ne gä ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya.
20, 21. ¿Te dä hogi gi pe̱fi nubye̱ jatho rä tiempo?
20 Rä Zi Dada Jeoba ne gä mädihu̱ꞌä (Mateo 22:37, 38). ¿Xkä handi hanja nꞌa rä dada xa di johya ora häni rä mhäte de yä bätsi? Njabu̱ ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba xa di johya ora di mädihu̱ꞌä ko ngatꞌho mä korasohu̱. Rä Zi Dada Jeoba xä hye̱gägihu̱ gä huahnise̱hu̱ mu̱ di ge gä mädihu̱ ꞌne gä pe̱päbihu̱ o hinä. Adán, Eva ꞌne rä Zithu, bi desidi dä u̱tsa rä Zi Dada Jeoba. Xi nuꞌi, ¿te ma gi huahni gi pe̱fi?
21 Nubye̱ jatho rä tiempo, huahni gi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne japi dä johya rä koraso. Yä miyontho nuꞌu̱ yä jäꞌi xä rechaza rä Zithu ꞌne go xä huahni dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Proverbios 27:11). Ja ngu ya gä pädi, rä Zi Dada Jeoba ya ma dä hñäki gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento ja ꞌne ma dä hyoki mähotho rä Xiꞌmhai. ¿Te dä za gi pe̱fi pa gi hyandi nuya yä jäpi? Ma gä pädihu̱ ha näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱.
