1, 2. ¿Te mä ntꞌani di o̱tꞌehu̱ rꞌabu̱?

YÄ BÄTSI o̱tꞌe ndunthi yä ntꞌani. Mäske nuꞌi xa gi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi thädi nuꞌu̱ yä ntꞌani, nuꞌu̱ hindi komformä ko näꞌä gi xipäbi ꞌne sigi di ñꞌani: «¿Xi por hanja?».

² Tanto yä bätsi ꞌne yä däta jäꞌi pe̱ꞌtsi yä ntꞌani. Rꞌabu̱ di ñꞌanihu̱ te ma gä tsihu̱, te ma gä hehu̱ o te ma gä taihu̱. Pe rꞌabu̱ ekägihu̱ yä ntꞌani ngu: «¿Te ma dä thogi xudi ndämäni? ¿Te thogi ko nuꞌu̱ xä du?». Pe ora di ñꞌanihu̱, rꞌanꞌañꞌo näꞌä sikägihu̱ hänge di mfadahu̱ ꞌne di he̱gihu̱ de gä hombäbihu̱ yä mpengi.

3. ¿Por hanja ndunthi yä jäꞌi hingi hombäbi yä mpengi nuꞌu̱ yä ntꞌani pe̱ꞌtsi?

³ ¿Gi kamfri ge rä Biblia thädi nuya yä ntꞌani? Rꞌa yä jäꞌi enä ge hää, pe hingi hombäbi yä mpengi ngeꞌä kamfri ge xä ñhei toꞌo dä ntiende näꞌä hutsꞌi. Märꞌaa, di mbeni ge ho̱nse̱ yä xahnäte o yä majhä dä za dä dädi nuꞌu̱ yä ntꞌaniꞌu̱. ꞌNe märꞌaa, tsu dä tꞌembäbi ge hinte yä fädi mu̱ dä ñꞌani. Xi nuꞌi, ¿te gi mbeni?

4, 5. a) Xi nuꞌi, ¿te mä ntꞌani xkä yꞌo̱tꞌe? b) ¿Por hanja dä hogi gi sigi gi hyombäbi yä mpengi?

⁴ Zäi ge rꞌabu̱ gi ñꞌanise̱: «¿Pa te di ꞌmu̱kua ha rä Xiꞌmhai? ¿Te ma dä thogi kongeki xkä tu? ¿Tenguꞌä Äjuä?». Ñhesukristo, näꞌä rä däta xahnäte bi ꞌñenä: «Yꞌadihu̱ ꞌne dä tꞌaꞌähu̱. Hyonihu̱ ꞌne gi tsu̱dihu̱. Oxki tsaya gi yꞌapäbihu̱ Äjuä y nuꞌä ma dä yꞌo̱de ri ntꞌadihu̱» (Mateo 7:7).

 ⁵ Mu̱ gi sigi gi “hyoni”, ma gi timbäbi yä mpengi nuꞌu̱ yä ntꞌani ha rä Biblia ꞌne ma gi hyandi ge hinxä ñhei toꞌo dä ntiende (Proverbios 2:1-5). ꞌNehe, ma dä maxꞌäꞌi gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä mꞌu̱i mäpaya ꞌne nꞌa rä humu̱i pa xudi ndämäni. Ma gä handihu̱ nꞌa de nuꞌu̱ yä ntꞌani xä dupäbi yä mu̱i yä jäꞌi.

6. ¿Por hanja ndunthi yä jäꞌi di mbeni ge Äjuä hingi turämu̱i po gekhu̱?

⁶ Ndunthi di mbeni ge mu̱ Äjuä di turämu̱i po gekhu̱, rä xiꞌmhai hindi njaua. Mäpaya ja ndunthi yä tuhni, yä ntꞌu̱tsate ꞌne yä u̱gi. Gatꞌhogihu̱ di hñenihu̱, di sufrihu̱ ꞌne di tuhu̱. Hänge rꞌa yä jäꞌi enä ge mu̱ Äjuä turämu̱i po gekhu̱, ¿por hanja hinxä hñäki yä sufrimiento?

7. a) ¿Toꞌo udi ge rä bolunta Äjuä dä nja yä sufrimiento? b) ¿Hanja di pädihu̱ ge Äjuä hingo tu rä tsꞌoki po nuꞌu̱ yä xuñha di thogihu̱?

⁷ Ndunthi de nuꞌu̱ yä jäꞌi di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä o ha yä templo, di japi yä jäꞌi dä mbeni ge ora ja yä tsꞌo thogi geꞌä rä bolunta Äjuä. Ora mängä njabu̱, nuꞌu̱ go ho̱xä rä thai Äjuä po gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento di nheki. Pe rä Biblia enä njaua: «Ora tso̱ho̱ nꞌa rä prueba, hinto dä ꞌñenä: “Äjuä huꞌskägi yä prueba”. Ngeꞌä ko yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, hinto tsa dä hñuꞌspäbi yä prueba Äjuä, ꞌne näꞌäse̱ hinto huꞌspäbi yä prueba» (Santiago 1:13, TNM). Hää, rä Biblia udi ge Äjuä hingo tu rä tsꞌoki. Mäjuäni ge mäpaya Äjuä tobe hinxä hñäki nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, pe hingo japi dä thogi (hñeti Job 34:10). Ma gä handihu̱ nꞌa rä ejemplo.

8, 9. ¿Te mä ejemplo udi ge Äjuä hingo tu rä tsꞌoki de nuꞌu̱ yä sufrimiento di thogihu̱?

 ⁸ Ma gä huxu̱ nꞌa rä ejemplo: nꞌa rä tsꞌu̱ntꞌu̱ ꞌmu̱hui yä dada. Näꞌä dada xa di mädi rä tꞌu̱ ꞌne uti te mä ꞌñuu dä gu̱u̱ pa dä mabi xä ñho. Pe nuꞌmu̱ ya bi nja rä je̱ya näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱, ya himbi ne bi yꞌo̱te rä dada ꞌne bi gu̱ rä ꞌñuu bi ma. Mꞌe̱fa, näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ himbi mabi xä ñho ꞌne bä epäbi yä däta xuñha. ¿Dä za gä eñhu̱ ge näꞌä rä dada go tu rä tsꞌoki ngeꞌä himbi zämi rä tꞌu̱? Hinä (Lucas 15:11-13). Ja ngu näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱, yä mexiꞌmhai xä huahnise̱ hindä yꞌo̱te Äjuä ꞌne xä gu̱ nꞌa rä ꞌñuu xä ntsꞌo. ¿Pe dä za gä eñhu̱ ge Äjuä go tu rä tsꞌoki po nuꞌu̱ yä xuñha xä xofo yä mexiꞌmhai?

⁹ Äjuä pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta raso de por hanja hinxä ñäni yä jäꞌi de nuꞌu̱ yä sufrimiento xä zo̱päbi. Ha rä ntheke 11 de nunä mfistꞌofo, ma gi pädi te mä rasoꞌä. ¡Äjuä di mäkägihu̱ ꞌne hingo bi pe̱hni yä xuñha! Mänꞌitꞌho ma dä usa rä tsꞌe̱di pa dä hñäki gatꞌho yä sufrimiento (Isaías 33:2).

10. ¿Por hanja di pädihu̱ ge Äjuä ma dä hñäki pa nzäntho nuꞌu̱ yä xuñha xpä hä nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi?

¹⁰ Äjuä xä ntꞌaxi ꞌne xä nsunda (1 Pedro 1:15, 16). Gatꞌho näꞌä pe̱fi xä ntꞌaxi, xä ñho ꞌne hinte mä tsꞌoki di ñꞌoui. Näꞌä dä za gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ngeꞌä hingi nja ngu yä mexiꞌmhai rꞌabu̱ yä hojäꞌi ꞌne rꞌabu̱ yä tsꞌomꞌu̱i. Asta nuꞌu̱ yä gobiernu di nheki yä hojäꞌi, hingi pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä hñäki nuꞌu̱ yä sufrimiento ja. Ho̱nse̱ Äjuä pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä hñäki pa nzäntho nuꞌu̱ yä xuñha xpä hä nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi (hñeti Salmo 37:9-11).

11. ¿Te di senti Äjuä ora handi di sufrihu̱?

¹¹ ¿Te senti Äjuä ora handi ge di sufrihu̱? Rä Biblia udi ge Äjuä «di mädi rä justisia» (Salmo 37:28). Äjuä handi gatꞌho näꞌä thogi; tanto nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe ngu nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Näꞌä xa hingi ho dä hyandi gä sufrihu̱. Rä Biblia mää ge Äjuä xa «bi u̱gi rä koraso» mi hyandi ge rä Xiꞌmhai bi ñudi ko rä ntsꞌomꞌu̱i (Génesis 6:5, 6). Asta mäpaya, Äjuä hinxä paati näꞌä di mbeni (Santiago 1:17). Rä Biblia udi ge Äjuä xa mäjuäni turämu̱i po gekhu̱ (hñeti 1 Pedro 5:7).

12, 13. a) ¿Por hanja di mädihu̱ märꞌaa? b) ¿Te di sentihu̱ ora di handihu̱ di sufri märꞌaa? c) ¿Por hanja Äjuä hää ma dä za dä hñäki yä sufrimiento ꞌne yä injustisia?

¹² Äjuä bi hyogägihu̱ ja nguꞌä (Génesis 1:26). Signifika ge bi hyogägihu̱ pa dä za gä udihu̱ nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsiꞌä. Rä Biblia udi ge Äjuä «rä mhäte». Po geꞌä, nuju̱ ꞌnehe di mädihu̱ märꞌaa (1 Juan 4:8, TNM). Mu̱ nuꞌi gi sufri ora gi handi di sufri märꞌa yä jäꞌi, ¡Äjuä tobe mänꞌa di sufri! Po rängeꞌä, ma dä hñäki nuꞌu̱ yä sufrimiento ꞌne nuꞌu̱ yä injustisia ja mäpaya.

¹³ Mu̱ nuꞌi gri pe̱ꞌtsihmä rä tsꞌe̱di pa gi hñäki gatꞌho yä sufrimiento ꞌne yä injustisia, ¿hänge ma gi fatsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi di sufri ngeꞌä gi hueki ꞌne gi mädi? Njabu̱ ꞌnehe, Äjuä xa di mäkägihu̱ ꞌne koꞌmu̱ pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di, ma dä hñäki nuꞌu̱ yä sufrimiento ꞌne yä injustisia ja mäpaya. Äjuä ma dä kumpli kada nꞌa de nuꞌu̱ yä promesa hutsꞌi ha yä nxii 4 ꞌne 5 de nunä mfistꞌofo. Pe pa gä kamfrihu̱, mähyoni gä pädihu̱ mänꞌa xä ñho toꞌo Äjuä.

14. a) ¿Ndaꞌä rä thuhu Äjuä? b) ¿Por hanja Äjuä ne gä usabihu̱ rä thuhu?

¹⁴ ¿Hänge ora gi ne gi ntsixkui nꞌa rä jäꞌi mꞌe̱tꞌo gi xipäbi ri thuhu? Pe xi Äjuä, ¿ja rä thuhu? Ndunthi yä relijion udi ge Näꞌä rä thuhu Äjuä o Zi Dada, pe hingä mäjuäni. Por ejemplo, rä noya rey o presidente, nuya ho̱nse̱ udi näꞌä kargo pe̱ꞌtsi nꞌa rä jäꞌi pe hingä geꞌä rä thuhu. Ha Salmo 83:18 enä: «Dä bädi yä jäꞌi ge nuꞌi ri thuhu Jeoba, ꞌne ge ho̱nse̱ꞌi xä Ñhetsꞌiꞌi de gatꞌho rä xiꞌmhai» (ha märꞌa yä Biblia ehe ha Salmo 82:19). Hää, Äjuä rä thuhu Jeoba, ꞌne nuꞌu̱ bi yꞌofo rä Biblia bi usa nunä thuhu thogi de 7.000 yä mꞌiki (Éxodo 3:15; 6:3). Rä Zi Dada Jeoba ne gi pätuäbi rä thuhu ꞌne gi usabi, ngeꞌä näꞌä ne dä hyantꞌäꞌi ngu rä amigo.

15. ¿Te di signifika Jeoba?

¹⁵ ¿Te di signifika Jeoba? Signifika ge Äjuä pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä kumpli yä promesa ꞌne pa dä me̱fi gatꞌho näꞌä go dä ne. Hinto ma dä za dä hñäkuäbi. Hänge ho̱nse̱ Äjuä ri ꞌñepäbi dä tꞌembi Jeoba. *

16, 17. a) ¿Por hanja rä Biblia enä ge Jeoba «pe̱ꞌtsä Gatꞌho rä tsꞌe̱di»? b) ¿Por hanja rä Biblia enä ge Jeoba geꞌä «rä Ndä de mäyaꞌmu̱, de nubye̱ ꞌne pa nzäntho»? c) ¿Por hanja rä Biblia enä ge Jeoba geꞌä rä Hyokäte?

 ¹⁶ Dä handihu̱ ge ha Salmo 83:18 enä ge Jeoba “ho̱nse̱ꞌä xä Ñhetsꞌi”. Ha Apocalipsis 15:3 enä ge Jeoba «pe̱ꞌtsä Gatꞌho rä tsꞌe̱di». Hää, tanto ha mähetsꞌi ngu ha rä Xiꞌmhai, joꞌo toꞌo dä ñhe̱hui Jeoba, ho̱nse̱ꞌä pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di. Ha 1 Timoteo 1:17 enä ge Jeoba «go geꞌä rä Ndä de mäyaꞌmu̱, de nubye̱ ꞌne pa  nzäntho». ꞌNehe ha Salmo 90:2 mää ge Jeoba xä mꞌu̱i «dende nzäntho ꞌne pa nzäntho». ¿Hänge xa mähotho gä pädihu̱ ge joꞌo mä nꞌa ngu Jeoba?

¹⁷ Rä Biblia udi ge Jeoba ho̱nse̱ꞌä rä Hyokäte. Ha Apocalipsis 4:11 enä: «Mä Hmuuꞌihe ꞌne mä Äjuäꞌihe, ri ꞌñepi drä nsundaꞌi, ꞌne dä tꞌeꞌtsꞌä ri nsu, ꞌne dä hmä ge go grä ndä, ngeꞌä go geꞌe gä hokä gatꞌho nuꞌä te ja, y po ri paha [o bolunta] bi njabu̱». Hää, Jeoba bi hyoki yä e̱nxe̱, yä tso̱o̱, yä fruta, ꞌne gatꞌho yä zuꞌue.

18. ¿Por hanja rꞌa yä jäꞌi kamfri ge nunka dä za dä ñꞌamigoui Äjuä, pe te udi rä Biblia?

¹⁸ Ora rꞌa yä jäꞌi pädi ge Jeoba pe̱ꞌtsi Gatꞌho rä tsꞌe̱di ꞌne ge joꞌo mä nꞌa nguꞌä, nuꞌu̱ kamfri ge nunka dä za dä ñꞌamigoui ꞌne enä: «¿Xi toꞌogiga pa dä nugägi Äjuä ngu rä amigo?». Pe Jeoba hingi mbeni njabu̱. Näꞌä ne gä jonihu̱ kongeꞌä. Rä Biblia udi ge rä Zi Dada Jeoba «hingi ꞌmu̱i yabu̱ de gekhu̱» (Hechos 17:27). Hänge rä Biblia di mbitagihu̱: «Jonihu̱ ko Äjuä y nuꞌä dä joni kongeꞌähu̱» (Santiago 4:8).

19. a) ¿Hanja dä za gi ñꞌamigoui Äjuä? b) De nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi Äjuä, ¿ndaꞌä mänꞌa gi ho?

¹⁹ ¿Hanja dä za gi ñꞌamigoui Äjuä? Rä Hesu bi ꞌñenä: «Gehnä signifika rä te pa nzäntho, toꞌo dä zo̱ho̱ dä bädi toꞌoꞌi, se̱he̱ꞌi rä Zi Dada mäjuäni, ꞌne näꞌä toꞌo guä pe̱hni, Ñhesukristo» (Juan 17:3, TNM). Mu̱ gi sigi gi pädi xä ñho toꞌo Jeoba ꞌne rä Hesu, ma dä za gi yꞌo̱tꞌe ri amigoꞌu̱ ꞌne mꞌe̱fa ma gi pe̱ꞌtsi rä te pa nzäntho. Jeoba «xi rä mäte» (1 Juan 4:16). Pe ꞌnehe pe̱ꞌtsi märꞌa yä hogä mꞌu̱i xa tsꞌu̱ngänza. Rä Biblia mää ge Jeoba «ja rä nthekäte ꞌne rä hojäꞌi, hingä nguntꞌä di nkue̱ ꞌne xa rä däta rä mhäte ꞌne nzäntho o̱tꞌe näꞌä mää» (Éxodo 34:6). Jeoba ꞌnehe “ya xä ñhoki pa dä uni rä mpumbäte” (Salmo 86:5). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, Jeoba nzäntho di kumpli näꞌä di ñätkägihu̱ ꞌne pe̱skägihu̱ rä pasensia (2 Pedro 3:9; Apocalipsis 15:4). Mu̱ gi sigi gi hñeti rä Biblia mänꞌa ma gi pädi de nuya yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba.

20-22. a) ¿Hanja dä za gä kuatꞌihu̱ Äjuä mu̱ hindi handihu̱? b) ¿Te debe gi pe̱fi mu̱ rꞌa yä jäꞌi dä ne dä hñäkꞌäꞌi gi nxadi rä Biblia?

²⁰ ¿Hanja dä za gä kuatꞌihu̱ Äjuä mu̱ hindi handihu̱?  (Juan 1:18; 4:24; 1 Timoteo 1:17). Xki nxadi rä Biblia ma gi da ngue̱nda ge Jeoba xa mäjuäni ꞌmu̱i (Salmo 27:4; Romanos 1:20). Entremäs gi pädi de rä Zi Dada Jeoba mänꞌa ma gi mädi ꞌne mänꞌa ma gi senti getbu̱ de geꞌä.

²¹ Nuꞌi ma gi pädi ge Jeoba go geꞌä mä Dadahu̱ (Mateo 6:9). Nꞌa rä hogä dada hombäbi rä ñho yä bätsi. Jeoba ꞌnehe xä rꞌakägihu̱ mä tehu̱ ꞌne näꞌä ne dä hyandi gä mꞌu̱ihu̱ temäꞌentho (Salmo 36:9). Rä Biblia udi ge nuju̱ dä za gä o̱tꞌehu̱ mä amigohu̱ Jeoba (Santiago 2:23). ¿Gi da ngue̱nda? ¡Näꞌä rä Hyokäte de gatꞌho mähetsꞌi ꞌne rä Xiꞌmhai ne gä o̱tꞌe mä amigohu̱!

²² Rꞌa yä jäꞌi ma dä ne dä hñäkꞌäꞌi gi nxadi rä Biblia, ngeꞌä nuꞌu̱ tsu gi paatä ri relijion. Pe ogi hopäbi toꞌo dä hñäkꞌäꞌi gi ñꞌamigoui Jeoba, ngeꞌä hiñhabu̱ ma gi tini mä nꞌa rä amigo nguꞌä.

23, 24. a) ¿Por hanja hindi debe gi ntsa gi yꞌo̱tꞌe yä ntꞌani ora gi pe̱ꞌtsi yä duda? b) ¿Te ma gä pädihu̱ ha näꞌä ntheke xä ꞌñepu̱?

²³ Ri mu̱di hingä ma gi ntiende gatꞌho. Pe ja ngu yä zi bätsi, ogi ntsa gi ñꞌani ora gi pe̱ꞌtsi yä duda ꞌne yꞌadi rä mfatsꞌi. Rä Hesu bi ꞌñenä ge mähyoni gä njahu̱ ngu yä zi bätsi (Mateo 18:2-4). Äjuä ne ge nuꞌi gi timbäbi yä mpengi nuꞌu̱ ri ntꞌani gi pe̱ꞌtsi. Mu̱ gi nxadi rä Biblia ma gi hyandäse̱ mu̱ xa mäjuäni näꞌä tꞌutꞌäꞌi (hñeti Hechos 17:11).

²⁴ Rä Biblia geꞌä mänꞌa ma dä maxꞌäꞌi gi pädi de rä Zi Dada Jeoba. Pe nubye̱, ha näꞌä ntheke xä ꞌñepu̱ ma gä pädihu̱ por hanja rä Biblia di nꞌañꞌo de gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä mfistꞌofo.