1, 2. ¿Toꞌo bi hyandi Jeoba ngu yä amigo?

XI NUꞌI, ¿toꞌo gi huahni pa gi o̱tꞌe ri amigo? Zäi ge nuꞌu̱ yä jäꞌi gi ntsixkui xä ñho ꞌne gi hopäbi rä mꞌu̱i.

² Rä Zi Dada Jeoba xä huahni rꞌa yä jäꞌi pa dä yꞌo̱tꞌe yä amigo. Por ejemplo, Abrahán bi fädi ngu rä amigo Jeoba (Isaías 41:8; Santiago 2:23). Jeoba ꞌnehe bi yꞌo̱tꞌe rä amigo rä rey David ngeꞌä xa mi hopäbi rä mꞌu̱i (Hechos 13:22). Rä Biblia ꞌnehe mää ge rä Zi Dada Jeoba xa bi numäñho rä profeta Daniel (Daniel 9:23).

3. ¿Por hanja Jeoba bi yꞌo̱tꞌe rä amigo Abrahán, David ꞌne Daniel?

³ ¿Por hanja Jeoba bi huahni Abrahán, David ꞌne Daniel pa bi yꞌo̱tꞌe yä amigo? Rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi Abrahán: «Nuꞌi xkä yꞌo̱de näꞌä xtä xiꞌi» (Génesis 22:18). Rä Zi Dada Jeoba o̱tꞌe yä amigo nuꞌu̱ o̱te yä tsꞌofo ꞌne nuꞌu̱ hingä yä ꞌñexmänsu. Jeoba asta dä za dä yꞌo̱tꞌe yä amigo gatꞌho yä jäꞌi de nꞌa rä hnini. Jeoba bi ꞌñembäbi rä hnini Israel: «Yꞌo̱dehu̱ näꞌä di xiꞌähu̱, ꞌne nuga ma gä tso̱ho̱ gä Äjuä de geꞌähu̱, ꞌne nuꞌähu̱ ma gi tso̱hu̱ gi njahu̱ mä hnini» (Jeremías 7:23). Nuꞌi ꞌnehe, mu̱ xa mäjuäni gi ne gi yꞌo̱tꞌe ri amigo Jeoba, pe̱ꞌtsi te gi yꞌo̱te.

4, 5. ¿Hanja di su Jeoba yä amigo?

⁴ Rä Biblia enä ge rä Zi Dada Jeoba honi hanja «dä usa rä tsꞌe̱di ꞌne dä matsꞌi nuꞌu̱ toꞌo pe̱päbi ko ngatꞌho yä koraso» (2 Crónicas 16:9). ꞌNehe di prometebi yä amigo:  «Nuga ma gä jaꞌi dä nja ri mfeni, ꞌne ma gä utꞌäꞌi näꞌä rä ꞌñuu habu̱ di debe gi yꞌo. Nuga ma gä rꞌaꞌi yä tsꞌofo ko mä da ꞌne hingä ma gä häki de geꞌi» (Salmo 32:8).

⁵ Nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä nkontra näꞌä mänꞌa xa ja rä tsꞌe̱di ke gekhu̱. Pe rä Zi Dada Jeoba ne dä ñängägihu̱ de näꞌä mä nkontrahu̱ (hñeti Salmo 55:22). Koꞌmu̱ mä amigohu̱ Jeoba, di pe̱päbihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ ꞌne di o̱tehu̱ mäske di thogihu̱ yä däta xuñha. Di pe̱ꞌtsihu̱ näꞌä rä komfiansa bi me̱ꞌtsi rä apostol Pablo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Äjuä go geꞌä faxkägi, hänge hingä tsu» (Hebreos 13:6). ¿Te pe̱fi rä Zithu pa dä hñägägihu̱ de gä ñꞌamigohu̱ ko Jeoba?

6. ¿Te xä mää rä Zithu de yä jäꞌi?

⁶ Ha rä ntheke 11 de nunä mfistꞌofo dä pädihu̱ ge rä Zithu bi ꞌñenä ge Jeoba rä hyate. ꞌNehe bi mää ge Jeoba hingä nꞌa rä hogä gobernante, ngeꞌä himi hopäbi Adán ꞌne Eva xä huahnise̱ näꞌä xä ñho pa geꞌu̱ ꞌne näꞌä hinä. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ha rä Biblia ha rä mfistꞌofo Job udi ge rä Zithu ꞌnehe bi gu̱ꞌspäbi yä kꞌuamba nuꞌu̱ yä jäꞌi ne dä yꞌo̱tꞌe rä amigo Jeoba. Rä Zithu bi ꞌñenä ge nuꞌu̱ pe̱päbi Jeoba, pe̱päbi ho̱nse̱ po nuꞌu̱ yä jäpi häni de Geꞌä hingä po rä mhäte. Rä Zithu ꞌnehe bi mää ge dä za dä japi nꞌa rä jäꞌi dä nkontraui Jeoba. Pe ma gä handihu̱ te dä za gä pädihu̱ de Job ꞌne hanja rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi.

7, 8. a) ¿Te mi mbeni rä Zi Dada Jeoba de Job? b) ¿Te bi mää rä Zithu de Job?

⁷ O̱tꞌe ngu 3.600 yä je̱ya bi mꞌu̱i nꞌa rä ꞌme̱go Äjuä mi rä thuhu Job. Rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge ha rä Xiꞌmhai mi joꞌo mä nꞌa rä jäꞌi ngu Job. Job xa mi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei Jeoba ꞌne mi u̱tsa nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo (Job 1:8). Hää, Job xa mäjuäni mrä amigo Jeoba.

 ⁸ Pe rä Zithu bi mää ge Job mi pe̱päbi Jeoba ho̱nse̱ po nuꞌu̱ yä jäpi mi häni de Geꞌä hingä po rä mhäte. Rä Zithu bi ꞌñenä: «¿Hage hingo xkä hutsꞌi nꞌa rä jutsꞌi nthetsꞌi de geꞌä ꞌne de rä nguu ꞌne de gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi? Nuꞌi xkä jäpi näꞌä pe̱fi, ꞌne yä taxo xä xu ha rä hai. Pe, ndeꞌmu̱, mu̱ nuꞌi gi tu̱ngi ri yꞌe̱ ꞌne gi fe̱tꞌi gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi, gi nuhmä ge näꞌä ma dä zañꞌäꞌi ha ri hmi» (Job 1:10, 11).

9. ¿Te bi tꞌumbäbi nse̱ki dä me̱fi rä Zithu?

⁹ Rä Zithu bi mää ge Job mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä mi häni yä jäpi de Geꞌä. ꞌNehe bi mää ge mi tsa dä ꞌueke Job de Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba himbi gamfri nuya yä nkꞌuamba, pe hää bi umbäbi nse̱ki rä Zithu dä hñuꞌspäbi yä prueba Job ꞌne dä ꞌñudi mu̱ xa mäjuäni näꞌä mi mää o hinä.

10. a) ¿Te bi me̱fi rä Zithu kontra Job? b) ¿Te bi me̱fi Job?

¹⁰ Rä Zithu mꞌe̱tꞌo bi japäbi rꞌa yä jäꞌi dä bepäbi nuꞌu̱ yä taxo mi pe̱ꞌtsi Job, ꞌne bi hyo nuꞌu̱ bi bongi. ꞌNepu̱ rä Zithu bi hyo kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä ꞌme̱go mi pe̱ꞌtsi Job. Mꞌe̱fa, rä Zithu bi usa nꞌa rä däta bu̱nthi pa bi hyo ꞌnehe gatꞌho nuꞌu̱ yä bätsi Job. Hää, rä Zithu bi hñäkuäbi gatꞌho näꞌä mi pe̱ꞌtsi Job. Pe mäske bi thogi gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha, Job himbi ꞌuengi de rä ꞌñuu Jeoba, nixi hinte mä tsꞌone bi mää kontra Geꞌä (Job 1:12-19, 22).

11. a) ¿Te mä nꞌa bi me̱fi rä Zithu? b) ¿Te bi me̱fi Job?

¹¹ Rä Zithu himbi komformä ko näꞌä bi me̱fi. Nubye̱ bi probokabi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Tu̱ngi ri yꞌe̱ kontra geꞌä ꞌne u̱mbäbi rä ndoyꞌo ꞌne rä ngo̱, ꞌne hyandi mu̱ hindä zañꞌäꞌi ha ri hmi» (Job 2:5, 7). Hänge mänꞌaki rä Zithu, bi ma ꞌne bä u̱mbäbi rä ndoyꞌo Job ko nꞌa rä  tsꞌo ñheni, pe Job himbi ꞌuege de Jeoba. Job bi ꞌñenä: «¡Asta gä tu, hingä ma gä renunsia de gä ñꞌo mänjuäntho!» (Job 27:5).

12. ¿Hanja bi ꞌñudi Job ge rä Zithu näꞌä nꞌa rä hyate?

¹² Job himi pädi näꞌä xki mää rä Zithu kontra geꞌä, nixi himi pädi por hanja xa xki zo̱päbi yä sufrimiento. Näꞌä mi hurämu̱i ge Jeoba go geꞌä xki me̱mpäbi nuꞌu̱ yä xuñhaꞌu̱ (Job 6:4; 16:11-14). Mäske njabu̱, Job himbi ꞌuege de Jeoba. Näꞌä bi ꞌñudi ge xa mäjuäni mi handi Jeoba ngu rä amigo, ꞌne ge mi pe̱päbi ngeꞌä xa mäjuäni mi mädi, hingä po nuꞌu̱ yä jäpi mi häni de geꞌä. Njabu̱, rä Zithu bi gohi ngu nꞌa rä hyate.

13. Koꞌmu̱ Job himbi fayabi Jeoba, ¿te bi ꞌñudi kongeꞌä?

¹³ Mäske Job himi pädi näꞌä xki mää rä Zithu de geꞌä ha mähetsꞌi, Job himbi fayabi Jeoba ꞌne njabu̱ bi ꞌñudi ge rä Zithu mi nꞌa rä hyate ꞌne ge hinte mä nthekäte pe̱ꞌspäbi yä jäꞌi. Po geꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi Job ndunthi yä jäpi (Job 42:12-17).

14, 15. ¿Te xä mää rä Zithu de gatꞌho yä jäꞌi ꞌne de geꞌi?

¹⁴ ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi thogi Job? Mäpaya, rä Zithu ꞌnehe mää ge nuju̱ di pe̱päbihu̱ Jeoba po näꞌä dä za gä hänihu̱ de geꞌä. Rä Zithu bi ꞌñenä: «Rä jäꞌi ma dä uni gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi kontal dä ñäni rä te» (Job 2:4). Nuꞌmu̱ rä Zithu bi ꞌñenä «rä jäꞌi», bi ꞌñenä ge gatꞌho yä jäꞌi honi Äjuä ho̱nse̱ po näꞌä häni de geꞌä. Rä Biblia udi ge mi thogi yä nthebetho yä je̱ya de xki du Job, rä Zithu tobe mi sigi mi ñämäñꞌu̱ de Jeoba ꞌne de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go. Di pädihu̱ njabu̱ ngeꞌä ha Proverbios 27:11 rä Zi Dada Jeoba enä: «Dä nja ri mfädi, zi iho, ꞌne japi dä johya mä koraso, pa njabu̱ Nuga dä za gä thäti näꞌä toꞌo o̱tkägi rä burla».

 ¹⁵ Ja ngu gi handi, nuꞌi dä za gi huahni gi pe̱päbi Jeoba ꞌne gi ꞌñudi ge hingä mäjuäni näꞌä mää rä Zithu de geꞌi. Mu̱ gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi ja yä mpadi ha ri mꞌu̱i, ma gi pe̱ꞌtsi rä däta nsu de gi yꞌo̱tꞌe ri amigo Jeoba. Mähyoni gi beni ge rä Zithu ꞌnehe mää ge mu̱ gi pe̱ꞌtsi yä xuñha, nuꞌi ma gi ꞌuege de Jeoba. Hää, rä Zithu ma dä me̱fi gatꞌho näꞌä dä za, pa dä jaꞌi gi ꞌuege de rä ꞌñuu Jeoba. Ma gä handihu̱ hanja di ja.

16. ¿Te mä trampa usa rä Zithu pa dä hñägägihu̱ de gä pe̱päbihu̱ Jeoba?

¹⁶ Rä Zithu usa ndunthi yä trampa pa hingä o̱tꞌe mä amigohu̱ Jeoba. Näꞌä ꞌñenä «nꞌa rä dumänthuhu gä zate mafi ꞌne yꞌo honi toꞌo dä za» (1 Pedro 5:8). Hänge rꞌabu̱ nuꞌu̱ ri amigo, ri familia o märꞌa yä jäꞌi ma dä ne dä hñäkꞌäꞌi de gi sigi gi nxadi rä Biblia ꞌne gi ꞌmu̱i ja ngu di mända Äjuä (Juan 15:19, 20). * Rä Biblia mää ge rä Zithu «ꞌnehe di ñꞌetꞌä e̱nxe̱ de Äjuä» pa njabu̱ dä kadigihu̱ ꞌne dä ꞌuegägihu̱ de Äjuä (2 Corintios 11:14). Pa dä desanimägihu̱ ꞌne hingä pe̱päbihu̱ Äjuä, rä Zithu ꞌnehe ma dä jakägihu̱ gä mbenihu̱ ge Äjuä nunka ma dä mäkägihu̱ (Proverbios 24:10).

17. ¿Por hanja gi o̱te rä Zi Dada Jeoba?

¹⁷ Ora gi o̱te rä Zi Dada Jeoba, gi udi ge hingä mäjuäni näꞌä mää rä Zithu de geꞌi. Pe, ¿te ma dä maxꞌäꞌi pa gi yꞌo̱te Jeoba? Rä Biblia enä: «Pe̱ꞌtsi te gi mädi ri Zi Dada  Jeoba ko ngatꞌho ri koraso, ꞌne ko ngatꞌho ri alma ꞌne ko ngatꞌho ri tsꞌe̱di» (Deuteronomio 6:5). ꞌÑudi ge gi o̱te rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä gi mädi. Rä apostol Juan bi ꞌñenä: «Mu̱ di o̱tuähu̱ yä mhända Äjuä, nuꞌmu̱ xi mäjuäni di mädihu̱ꞌä, ꞌne nu yä mhända Äjuä hingi hei» (1 Juan 5:3). Hää, entremäs ri te näꞌä rä mhäte gi senti po Jeoba, mänꞌa hindä jaꞌi xä ñhei gi yꞌo̱te.

18, 19. a) ¿Te mä tꞌo̱tꞌe di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba nunka akägihu̱ näꞌä hindä za gä pe̱fihu̱?

¹⁸ ¿Te mä tꞌo̱tꞌe di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba? Ma gi tini rꞌa yä ejemplo ha rä rekuadro « Gehnä di mändagihu̱ Jeoba». Rꞌabu̱ ma gi mbeni ge rꞌa de nuya yä tꞌo̱tꞌe hingä xa xä ntsꞌo. Pe ora gi hñeti nuꞌu̱ yä testo huxpu̱ ꞌne gi hñudi gi ntso̱ꞌmi, ma gi hyandi ge pa ri ñhose̱ mu̱ gi yꞌo̱te Jeoba. Mäjuäni ge rꞌabu̱ ma dä jaꞌi xä ñhei, pe mu̱ gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi pe̱fi yä tsꞌofo Äjuä ha ri mꞌu̱i, ma gi  pe̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ꞌne ma gi senti näꞌä rä johya pe̱ꞌtsi ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä amigo Äjuä (Isaías 48:17, 18). Rꞌaa di mbeni ge nunka dä za dä paati yä mꞌu̱i. ¿Pe mäjuäni njabu̱?

¹⁹ Rä Zi Dada Jeoba nunka akägihu̱ näꞌä hindä za gä pe̱fihu̱ (Deuteronomio 30:11-14). Jeoba xa mäjuäni mä amigohu̱ ꞌne päkägihu̱ mänꞌa xä ñho ke nuju̱se̱. Pädi näꞌä di pe̱fihu̱ xä ñho ꞌne näꞌä jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ (Salmo 103:14). Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Äjuä nzäntho sugägihu̱, y nuꞌä hindä hokhu̱ gä thohu̱ yä tsꞌo thogi nuꞌu̱ dä hyandiꞌä ge hindä za gä tse̱tꞌhu̱. Ha nu rä ora di thohu̱ nꞌa rä thogi, nuꞌä di rꞌakhu̱ rä tsꞌe̱di pa gä tse̱tꞌhu̱» (1 Corintios 10:13). Dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ rä komfiansa ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho ꞌne pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha (2 Corintios 4:7). Nuꞌmu̱ rä apostol Pablo bi thogi yä xuñha, rä Zi Dada  Jeoba nzäntho bi matsꞌi, hänge näꞌä bi ꞌñenä: «Pa gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuga di pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di po mäde de näꞌä toꞌo di rꞌakägi rä tsꞌe̱di» (Filipenses 4:13, TNM).

20. ¿Te mä hogä mꞌu̱i mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ ꞌne por hanja?

²⁰ Mu̱ di ne gä o̱tꞌe mä amigohu̱ Jeoba, mähyoni ya hingä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di u̱tsaꞌä. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe mähyoni gä mädihu̱ näꞌä di mädiꞌä (Romanos 12:9). Hñeti Salmo 15:1-5 pa gi hyandi tengu nuꞌu̱ yä amigo Jeoba. Nuꞌu̱ yä amigo Jeoba de̱mbäbi rä mꞌu̱i ꞌne udi rä mhäte, rä johya, nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho, udi rä pasensia, rä tꞌekꞌei, rä ñhojäꞌi, rä komfiansa, hingi honi yä tuhni, pädi dä zämi yä mfeni (Gálatas 5:22, 23, TNM).

21. ¿Te ma dä maxꞌäꞌi pa gi de̱mbäbi rä mꞌu̱i Jeoba?

²¹ ¿Te ma dä maxꞌäꞌi pa gi de̱mbäbi rä mꞌu̱i Jeoba? Pa gi pädi te mä tꞌo̱tꞌe di mädi Jeoba mähyoni gi nxadi rä Biblia (Isaías 30:20, 21). Mu̱ gi jabu̱, ma dä te näꞌä mhäte gi pe̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne geꞌä ma dä jaꞌi gi ne gi pe̱fi näꞌä di mändaꞌi.

22. ¿Hanja ma dä hyantꞌäꞌi Jeoba mu̱ gi yꞌo̱te?

²² Gi paati ri mꞌu̱i, ꞌñenä ora gi mponi de gä dutu; gi häki nuꞌu̱ ri hee xä ntsꞌo ꞌne gi hutsꞌi nꞌa rä hee xä ntꞌaxi. Rä Biblia geꞌä di mändagihu̱: «Mo̱gehu̱ de näꞌä ri ndäxjua mꞌu̱ihu̱ ko nuꞌu̱ yä nzäi, ꞌne ñhehu̱ ko näꞌä rä rꞌayꞌo hogä mꞌu̱i» (Colosenses 3:9, 10, TNM). Mu̱ gi yꞌo̱te Jeoba ꞌne gi paati ri mꞌu̱i mäske rꞌabu̱ dä jaꞌi xä ñhei, Näꞌä di promete dä rꞌaꞌi nꞌa rä «däta thähä» (Salmo 19:11). Huahni gi yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba ꞌne ꞌñudi ge rä Zithu hingä mäjuäni näꞌä mää de geꞌi. Pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba po rä mhäte hingä po näꞌä gi häni de geꞌä. Mu̱ gi jabu̱, ¡rä Zi Dada Jeoba ma dä hyandi ge xa mäjuäni rä amigoꞌi!