Mä jihu̱ xa mähyoni. Nsi rä ji hindä za dä nja mä tehu̱. Koꞌmu̱ Äjuä go geꞌä bi hyogägihu̱, ho̱nse̱ꞌä pe̱ꞌtsi rä derecho de dä xikägihu̱ hanja di debe gä usa mä jihu̱. ¿Te xikägihu̱ Äjuä de rä ji? ¿Dä za toꞌo dä zi rä ji o dä xitꞌi ha rä ndoyꞌo? ¿Toꞌo ma dä maxꞌäꞌi pa gi pädi näꞌä debe gi pe̱fi?

1. ¿Hanja handi rä Zi Dada Jeoba rä ji?

Mäyaꞌmu̱, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi rä hnini: «Rä ji, geꞌä rä te gatꞌho yä ngo̱» (Levítico 17:14). Pa rä Zi Dada Jeoba, rä ji di signifika rä bida. ꞌNe koꞌmu̱ rä bida näꞌä nꞌa rä regalo näꞌä xä uni Äjuä ꞌne xä mäkä nsunda, rä ji ꞌnehe xä mäkä nsunda.

2. ¿Te di proibi Äjuä gä pe̱fihu̱ ko rä ji?

Dende mäyaꞌmu̱, rä Zi Dada Jeoba ya xki mändabi rä hnini ge himi debe dä zi rä ji (hñeti Génesis 9:4 ꞌne Levítico 17:10). Mꞌe̱fa, rä Zi Dada Jeoba bi usa yä apostol pa bi bembäbi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu nunä mhända: «Sigi gi ebitahu̱ [...] rä ji» (hñeti Hechos 15:28, 29, TNM).

¿Te di signifika ora rä Biblia enä ge gä «ebitahu̱ rä ji»? Ma gä huxu̱ nꞌa rä ejemplo: Mu̱ nꞌa rä jäꞌi tsi yä ꞌñethi ꞌne xä tꞌembäbi ge debe dä ebita yä ithe ꞌne yä sei, ¿te gi kamfri ge ma dä mbeni rä mediko mu̱ dä bädi ge näꞌä jäꞌi hinte mä ithe tsi po rä ne, pe hää adi dä siꞌtpäbi po mäde de yä vena o yä ꞌñuji? Njabu̱ ꞌnehe ko näꞌä rä mhända xä rꞌakägihu̱ Äjuä de rä ji. Ora di mändagihu̱ gä «ebitahu̱ rä ji», signifika ge hindi debe gä tsihu̱ nuꞌu̱ yä komida di ñꞌoui yä ji, nixi gä tsihu̱ nuꞌu̱ yä zuꞌue xä duse̱ o hinxä ꞌmo̱mbäbi xä ñho yä ji.

ꞌNehe, mäpaya yä mediko usa rä ji pa o̱the yä jäꞌi. Por ejemplo, ora xituäbi rä ji ha rä ndoyꞌo nꞌa rä jäꞌi, o huꞌtsuäbi ha rä ndoyꞌo nꞌa de nuya goho componente di ñꞌoui rä ji fädi ngu: Yä glóbulos rojos, yä glóbulos blancos, yä plaquetas ꞌne yä plasma. ¿Te di mbeni Äjuä de gehnä? Nunä rä modo de hanja yä jäꞌi di usa rä ji, hää di nkontraui ko näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba. Pe ja märꞌa yä forma de hanja yä mediko di usa rä ji, pe ha rä Biblia hinte mää mu̱ di nkontraui ko yä mhända Äjuä o hinä: Nꞌaa, de yä glóbulos rojos, yä glóbulos blancos, yä plaquetas o yä plasma, rꞌabu̱ yä mediko ku̱i o ꞌueke ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä proteína, yä vitamina ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä kosa di ñꞌoui, ꞌne nuya fädi ngu yä fracción de rä ji. Nuya yä fracción dri usa pa dä thoki rꞌa yä ꞌñethi. Yoho, ora dri opera nꞌa rä jäꞌi, rꞌabu̱ yä mediko desidi dä usabi rä jise̱ näꞌä rä jäꞌi ma dä opera. Hänge xa mähyoni ge kada nꞌa rä jäꞌi dä imformä xä ñho de nuya yä tratamiento, ꞌnepu̱ go ma dä desidise̱ te ma dä me̱fi (Gálatas 6:5, TNM). a

 HANJA DÄ ZA DÄ MAXꞌÄꞌI RÄ NOYA ÄJUÄ

3. Huahni xä ñho te mä tratamiento ma gi hñäni

¿Hanja dä za gi huahni nꞌa rä tratamiento näꞌä hindi nkontraui ko yä mhända Äjuä? Yꞌe̱ntsꞌihu̱ rä BIDEO, ꞌnepu̱ hyandihu̱ por hanja xa mähyoni gä pe̱fihu̱ nuya yä konseho ora ma gä huahnihu̱ nꞌa rä tratamiento:

• Xatuäbi Äjuä ꞌne yꞌapäbi ge dä rꞌaꞌi rä mfädi (Santiago 1:5, TNM).

• Hyoni te mä konseho uni rä Biblia ꞌne hyandi hanja dä za gi pe̱fi nuꞌu̱ yä konseho (Proverbios 13:16).

• Ñꞌani te mä tratamiento ja pa näꞌä rä ñheni gi pe̱ꞌtsi.

• De nuꞌu̱ yä tratamiento ja, hyandi ndaꞌu̱ de plano hingä ma gi asepta.

• Hyandi xä ñho ge näꞌä tratamiento ma gi huahni, hindä u̱ni ri konsiensia (Hechos 24:16). b

• Mähyoni gi beni ge nixi näꞌä jäꞌi xkä nthätui, nixi yä anciano, nixi toꞌo rꞌaꞌi ri curso de rä Biblia, hindi debe dä obligaꞌi gi asepta nꞌa rä tratamiento o nꞌa rä ntꞌo̱the mu̱ ri konsiensia hingi hoꞌi (Romanos 14:12, TNM).

• Nubye̱ ya gä handi te mä tratamiento ma gi hñäni ꞌne te mä tratamiento ma gi rechaza, hyoki nꞌa rä documento habu̱ ma gi yꞌofo näꞌä ya gä desidi.

4. Yä testigo rä Jeoba honi nꞌa rä hogä tratamiento ora di hñeni

Yä testigo rä Jeoba honi dä tꞌumbäbi nꞌa rä hogä tratamiento ora di hñeni, pe ꞌnehe o̱te nuꞌu̱ yä mhända xä uni rä Zi Dada Jeoba de rä ji. Yꞌe̱ntsꞌihu̱ rä BIDEO.

Hñetihu̱ Tito 3:2, ꞌnepu̱ thädihu̱ nunä rä ntꞌani:

• ¿Por hanja xa mähyoni gä udihu̱ rä tꞌekꞌei ora di ñähu̱ ko yä mediko?

 5. Nuꞌu̱ yä mpe̱di o yä ntsotsꞌi di ñꞌoui yä componente rä ji

Rä ji di ñꞌoui goho yä mfatsꞌi ꞌne de gä ñhämfo̱ fädi ngu yä componente de rä ji: Yä glóbulos rojos, yä glóbulos blancos, yä plaquetas ꞌne yä plasma. Pe kada nꞌa de nuya yä componente di ñꞌoui yä mpe̱di o yä ntsotsꞌi, ꞌne de gä ñhämfo̱ fädi ngu yä fracción de rä ji. c Rꞌa de nuya yä mpe̱di o yä ntsotsꞌi fädi ngu yä proteína ꞌne yä vitamina ꞌne kongehya di thoki rꞌa yä ꞌñethi, o rꞌabu̱ yä mediko di usa pa dä japi dä tsaya nꞌa rä hemorragia.

Ora yä mediko di ofrese nꞌa rä tratamiento o ꞌñethi habu̱ di usa ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä fracción de rä ji, kada nꞌa rä kristianu debe dä desidi ꞌne dä hyandi mu̱ rä konsiensia hopäbi dä asepta nuya yä tratamiento o hinä. Rꞌaa xä desidi hindä asepta nuya yä fracción, pe märꞌaa yä konsiensia hää hopäbi dä asepta.

Mu̱ ya gi pädi te mä tratamiento ma gi asepta, ñꞌanise̱:

• Mu̱ ya dä desidi gä asepta o gä rechaza nꞌa rä tratamiento nuꞌu̱ di ñꞌoui ho̱nse̱ yä fracción de rä ji, ¿hanja dä za gä esplikabi rä mediko te mä raso di pe̱ꞌtsi?

 NÄꞌÄ DÄ PÄDIHU̱

Rä Biblia xikägihu̱ hanja to̱ꞌmi rä Zi Dada Jeoba gä tratahu̱ ꞌne gä usahu̱ rä ji.

Pa gä benihu̱

• ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba handi xä mäkä nsunda rä ji?

• ¿Por hanja di pädihu̱ ge ora Äjuä di mändagihu̱ gä ebitahu̱ rä ji, signifika ge hindi debe gä tsihu̱ nixi gä xitꞌihu̱ ha mä ndoyꞌohu̱?

• Ora yä mediko ne dä usa rä ji pa dä yꞌo̱theꞌi, ¿te ma dä maxꞌäꞌi gi pe̱fi näꞌä xä ñho?