1.  ¿Toꞌo tꞌembäbi rä Dängä Babilonia?

2.  ¿Hämꞌu̱ bi mängä rä Biblia ge ma xä zo̱ho̱ rä Mesia?

3.  Ora yä mediko adi dä usa ri ji

4.  ¿Hämꞌu̱ dä za dä ꞌuege nꞌa rä jäꞌi de näꞌä toꞌo xä nthätui pe nsinke dä diborsiaui?

5.  Näꞌä dä za gi pe̱fi ora ja nꞌa rä ngo näꞌä hingi ho rä Zi Dada Jeoba

6.  Nuꞌu̱ yä ñheni ho̱xte

7.  Yä negosio ꞌne märꞌa yä trato

 1. ¿Toꞌo tꞌembäbi rä Dängä Babilonia?

Rä «Dängä Babilonia» go geꞌä gatꞌho nuꞌu̱ yä hyate relijion (Apocalipsis 17:5). Ma gä handihu̱ por hanja.

• Xä ntu̱ngi po gatꞌho rä Xiꞌmhai. Rä Biblia enä ge rä Dängä Babilonia xä hñudi sobre «yä jäꞌi, yä dähni» ꞌne «ꞌñenä nꞌa rä reina di mända gatꞌho nuꞌu̱ yä gobiernu de rä xiꞌmhai» (Apocalipsis 17:​15, 18, TNM).

• Hingä yä gobiernu nixi yä comerciante de rä Xiꞌmhai. Rä Biblia enä ge «yä gobiernu de rä xiꞌmhai» ꞌne «yä comerciante de rä xiꞌmhai» ma dä hyandi hanja xti zätꞌi o xti uadi näꞌä rä Dängä Babilonia, näꞌä tꞌembäbi «rä ꞌñätsa ꞌme̱hñä» (Apocalipsis 18:​9, 15, TNM).

• Xä tsꞌombäbi rä thuhu Äjuä. Rä Dängä Babilonia thandi ngu nꞌa «rä ꞌñätsa ꞌme̱hñä» näꞌä ꞌme̱ngui ndunthi yä ñꞌo̱ho̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Dängä Babilonia kontal dä dähä yä bojä ꞌne dä tꞌo̱tꞌpäbi yä fabo, xä ja yä kohi o yä acuerdo ko yä gobiernu (Apocalipsis 17:​1, 2, TNM). Rä Dängä Babilonia xä hyatꞌi yä jäꞌi de gatꞌho rä Xiꞌmhai ꞌne go rä tsꞌoki pa xä du xi ndunthi yä jäꞌi (Apocalipsis 18:​23, 24, TNM).

Pengi mänꞌaki ha rä lección 13, rä punto 6

 2. ¿Hämꞌu̱ bi mängä rä Biblia ge ma xä zo̱ho̱ rä Mesia?

Rä Biblia ya xki mää ge mi pe̱ꞌtsi te dä thogi 69 yä semänä pa xä zo̱ho̱ rä Mesia (hñeti Daniel 9:​25).

• ¿Hämꞌu̱ bi mu̱di nuꞌu̱ 69 yä semänä? Ha rä je̱ya 455 a.e.c., Nehemías bi zo̱tꞌe ha Jerusalén ngu nꞌa rä gobernador pa dä gu̱tsꞌi ꞌne dä hyoki rä hnini Jerusalén (Daniel 9:​25; Nehemías 2:​1, 5-8).

• ¿Hängu nje̱ya ri bo̱ni nuꞌu̱ 69 yä semänä? Rꞌabu̱ ha rä Biblia rä noya «nꞌa pa» signifika «nꞌa nje̱ya» (Números 14:​34; Ezequiel 4:6). Hänge nuꞌu̱ 69 yä semänä no̱ni Daniel 9:​25, geꞌä 483 yä je̱ya (69 yä semänä por nuꞌu̱ 7 yä pa pe̱ꞌtsi kada nꞌaa, geꞌä 483).

• ¿Hämꞌu̱ bi uadi nuꞌu̱ 69 yä semänä? Mu̱ dende rä je̱ya 455 a.e.c. gä fu̱di gä pedehu̱ 483 yä je̱ya, gi nuhmä ge ma dä zixkägihu̱ ha rä je̱ya 29 e.c. a ¿Gi pädi te bi thogi ha nunä je̱ya? Rä Hesu bi nxixtehe ꞌne geꞌmu̱ bi zo̱ho̱ bi Mesia.

Pengi mänꞌaki ha rä lección 15, rä punto 5

 3. Ora yä mediko adi dä usa ri ji

Nuꞌu̱ xa mäjuäni rä kristianu hingi donä yä ji, nixi di asepta drä ju̱kuäbi rä ji pa mꞌe̱fa dä siꞌtpäbi mänꞌaki ha rä ndoyꞌo. Ngeꞌä nunä hää di nkontraui ko näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba (Deuteronomio 15:​23).

Pe ja märꞌa yä forma de hanja yä mediko usabi rä jise̱ nꞌa rä jäꞌi ꞌne rä Biblia hinte mää mu̱ di nkontraui ko yä mhända Äjuä. Por ejemplo, ora dri ja yä análisis o yä estudio de rä ji, ora dri ja nꞌa rä hemodiálisis, nꞌa rä hemodilución o nuꞌmu̱ dri usa nꞌa rä máquina de recuperación de sangre o nꞌa rä máquina de circulación extracorpórea (fädi ꞌnehe ngu rä bomba de derivación cardiopulmonar). b Kada nꞌa rä kristianu ma dä desidi hanja ne drä usabi rä ji durante nꞌa rä operasio, nꞌa rä tratamiento o nuꞌmu̱ tꞌo̱tꞌpäbi yä análisis o yä estudio de rä ji. Pe mähyoni gä benihu̱ ge kada nꞌa rä mediko rꞌa nꞌañꞌo hanja di ja nꞌa rä operasio ꞌne hanja di usabi rä ji nꞌa rä jäꞌi. Hänge xa mähyoni ge mꞌe̱tꞌo gä ambäbihu̱ näꞌä mediko hanja ma dä operagihu̱ ꞌne hanja ma dä usa mä jihu̱. Hyandi nuya yä ntꞌani dä za gi yꞌo̱tꞌe:

• «Mu̱ yä mediko ma dä gu̱ki mä ji ꞌne dä me̱ꞌtsi nꞌambu̱ o mu̱ nꞌa rä mäkinä dä gu̱ntsꞌi mä ji ꞌne hingä nguntꞌä dä koꞌtsi ha mä ndoyꞌo, ¿ma dä hyopkägi mä konsiensia gä sigi gä handi ge näꞌä ji tobe go mä me̱ti ꞌne ge hingä mähyoni gä “näꞌmi ha rä hai”?» (Deuteronomio 12:​23, 24).

• «Mu̱ yä mediko dä gu̱ki mä ji ꞌne te dä yꞌo̱tpäbi (por ejemplo dä thäntsꞌi yä ꞌñethi) pa mꞌe̱fa dä koꞌtsi ha mä ndoyꞌo, ¿hingä ma dä zu̱kägi mä konsiensia?».

Pengi mänꞌaki ha rä lección 39, rä punto 3

 4. ¿Hämꞌu̱ dä za dä ꞌuege nꞌa rä jäꞌi de näꞌä toꞌo xä nthätui pe nsinke dä diborsiaui?

Rä Biblia xipäbi nuꞌu̱ xä nthäti ge di debe dä mꞌu̱i mähye̱gi hingä nꞌambu̱ cada quien. Mu̱ nꞌa rä jäꞌi desidi dä mꞌu̱i nꞌambu̱ de näꞌä toꞌo xä nthätui, pe hingi ꞌmu̱i libre pa dä nthäti ko mä nꞌa rä jäꞌi (1 Corintios 7:​10, 11, TNM). Pe rꞌabu̱ rꞌa yä kristianu dä za dä desidi dä mꞌu̱i nꞌambu̱ de näꞌä toꞌo xä nthätui po nuya yä raso pe nsinke dä diborsiaui:

• Mu̱ näꞌä rä däme hingi ne dä mäntene rä familia. Mu̱ näꞌä rä däme ja rä nzaki pe hingi ne dä mäntene rä familia ꞌne japi dä thogi yä ñꞌäbojä ꞌne rä thuhu (1 Timoteo 5:​8, TNM).

• Mu̱ rä bo̱ka näꞌä rä däme o näꞌä rä ꞌme̱hñä. Mu̱ rä däme o rä ꞌme̱hñä di yu̱ntꞌi o di maltrata näꞌä toꞌo xä nthätui ꞌne japi dä mꞌu̱i en peligro rä bida (Gálatas 5:​19-​21, TNM).

• Mu̱ hingi hopäbi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ näꞌä rä däme o näꞌä rä ꞌme̱hñä hingi hopäbi näꞌä toꞌo xä nthätui dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba, o japäbi dä me̱fi nꞌa rä kosa näꞌä hinxä ñho (Hechos 5:​29, TNM).

Pengi mänꞌaki ha rä lección 42, rä punto 3

  5. Näꞌä dä za gi pe̱fi ora ja nꞌa rä ngo näꞌä hingi ho rä Zi Dada Jeoba

Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba. Hänge xa mähyoni gi usa nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Biblia pa gi educa ri mfeni ꞌne gi pädi näꞌä debe gi pe̱fi ꞌne näꞌä hinä. Hyandi nuya yä ejemplo:

• Ora toꞌo di felisitaꞌi. Mu̱ nꞌa rä jäꞌi dä felisitaꞌi o dä ꞌñeñꞌäꞌi ge gi thogi temäꞌentho ha nꞌa rä ngo, nuꞌi ho̱nse̱ dä za gi ꞌñembäbi: «Jamädi». Mu̱ näꞌä jäꞌi dä ne dä bädi mä nꞌa tu̱i, dä za gi esplikabi por hanja hingi partisipa ha näꞌä rä ngo.

• Mu̱ näꞌä toꞌo xkä nthätui, hingä rä testigo rä Jeoba ꞌne adi gi me̱ui ha nꞌa rä ñhuni ko yä familia durante nuꞌu̱ yä pa ja nꞌa rä ngo. Mu̱ ri konsiensia hoꞌäꞌi gi ma, dä za gi esplikabi dende änte ri däme o ri ꞌme̱hñä ge mu̱ ha näꞌä rä ngo ma dä tꞌo̱tꞌe o ma dä mhää nꞌa rä kosa näꞌä hingi ho Äjuä, nuꞌi hingä ma gi partisipa.

• Mu̱ ri patron dä rꞌaꞌi nꞌa rä aguinaldo. ¿Debe gi rechaza näꞌä regalo? Änte de gi hñäni o gi rechaza näꞌä regalo, mꞌe̱tꞌo hyandi mu̱ ri patron ne dä rꞌaꞌi näꞌä regalo ngeꞌä mbeni ge ꞌnehe gi partisipa ha näꞌä rä ngo, o ho̱nse̱ ngeꞌä ne dä rꞌaꞌi njamädi po näꞌä ri ꞌme̱fi gi ja.

• Mu̱ toꞌo dä rꞌaꞌi nꞌa rä regalo. Mu̱ nꞌa rä jäꞌi dä ꞌñenä: «Di pädi xä ñho ge nuꞌi hingi partisipa ha nunä rä ngo, pe di ne gä rꞌaꞌi nunä zi regalo». Änte de gi hñäni o gi rechaza näꞌä regalo, mähyoni gi ñꞌanise̱: «¿Nuni jäꞌi rꞌakägi nunä regalo ngeꞌä rä hojäꞌi kongeki ꞌne di respeta näꞌä di kamfri, o ho̱nse̱ ne dä hyandi mu̱ po nꞌa rä regalo ma gä ꞌmu̱i dispuesto gä fayabi rä Zi Dada Jeoba?». Mu̱ ya gä handi xä ñho por hanja tꞌaꞌi näꞌä regalo, go ma gi desidise̱ mu̱ gi hñäni o hinä. Pe hyandi xä ñho ge näꞌä ma gi pe̱fi, ma dä zokꞌäꞌi ko nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi (Hechos 23:1).

Pengi mänꞌaki ha rä lección 44, rä punto 1

 6. Nuꞌu̱ yä ñheni ho̱xte

Nuju̱ di mädihu̱ märꞌa yä jäꞌi. Hänge ora di pe̱ꞌtsihu̱ o ngu di sospechahu̱ ge di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ñheni näꞌä ho̱xte, di nsuhu̱ pa njabu̱ hingä kontajiabihu̱ märꞌaa. Di pe̱fihu̱ njabu̱ ngeꞌä di jamäsuhu̱ näꞌä rä mhända uni rä Biblia ora enä: «Mädi ri mikꞌeiui ꞌne su ngu gri nsuse̱he̱» (Romanos 13:​8-​10).

¿Te di signifika nuya yä noya? Ge mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ñheni näꞌä ho̱xte, hindi debe gä umbäbihu̱ mä yꞌe̱hu̱ märꞌa ora di ze̱njuahu̱ ꞌne hindi debe gä hu̱fihu̱ nixi gä tsu̱ꞌtsihu̱. Mu̱ nꞌa rä ku hindä mbitagihu̱ ha rä nguu ngeꞌä pädi ge di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ñheni näꞌä ho̱xte, hindi debe gä nkue̱hu̱ po geꞌä. Beni ge yä ku pe̱ꞌtsi rä obligasio dä su rä familia. ꞌNehe, änte de gi nxixtehe, mähyoni gi xipäbi näꞌä rä coordinador de yä anciano ge nuꞌi gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä ñheni näꞌä ho̱xte. Pa njabu̱ yä anciano dä bädi te dä me̱fi pa dä su nuꞌu̱ märꞌa ma dä nxixtehe. Mu̱ xkä kombibi ko nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi nꞌa rä ñheni näꞌä ho̱xte, debe gi ja nꞌa rä estudio de gä ji änte de toꞌo gi nobioui. Ora di jahu̱bu̱, di udihu̱ ge di mädi mä mikꞌeihu̱ ꞌne di jamäsuhu̱ nunä konseho uni rä Biblia ora enä: «Ogi hoñhu̱ rä ñho pa geꞌäse̱hu̱, hyoñhu̱ pa märꞌa ꞌnehe» (Filipenses 2:4).

Pengi mänꞌaki ha rä lección 56, rä punto 2

 7. Yä negosio ꞌne märꞌa yä trato

Ora di jahu̱ nꞌa rä trato ko mä nꞌa rä ku o ko mä nꞌa rä jäꞌi, debe gä firmähu̱ nꞌa rä documento (Jeremías 32:​9-​12). Mäske njabu̱, rꞌabu̱ dä za dä nja yä xuñha entre yä kristianu po ränge nꞌa rä negosio o nꞌa rä trato näꞌä himbi bo̱ni xä ñho. Ora thogi njabu̱, mähyoni ge nuꞌu̱ yä kristianu nguntꞌä dä resolbe nuꞌu̱ yä xuñhaꞌu̱. Pe mähyoni dä ñä entre geꞌu̱se̱ ꞌne ko ndunthi rä tꞌekꞌei.

¿Hanja di debe gi resolbe nꞌa rä asunto mu̱ toꞌo bi hyaꞌi pa bi beꞌi, o mu̱ toꞌo bi mängä yä nkꞌuamba nuꞌu̱ bi perjudikaꞌi? (Hñeti Mateo 18:​15-​17, TNM). Rä Hesu bi ꞌñenä ge di debe gä unihu̱ nuya yä paso:

1. Trata gi resolbe näꞌä rä asunto ho̱nse̱ entre nuꞌi ꞌne näꞌä rä kristianu kontoꞌo gä pe̱ꞌtsi näꞌä xuñha (hyandi mänꞌaki rä versículo 15).

2. Pe mu̱ hinte gä resolbehu̱, nuꞌmu̱ yꞌapäbi nꞌaa o yoho yä ku nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, pa dä kompañäꞌi gi ma guä ñäui mänꞌaki näꞌä rä ku (hyandi mänꞌaki rä versículo 16).

3. Pe mu̱ mänꞌaki hinte gä resolbehu̱, nubye̱ hää xipäbi yä anciano de rä mhuntsꞌi (hyandi mänꞌaki rä versículo 17).

Ora ja nuya yä xuñha, hindi ja mꞌe̱di gä zohnihu̱ mä kuhu̱ ha yä nzaya, ngeꞌä ma dä tsꞌombäbi rä thuhu rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä mhuntsꞌi (1 Corintios 6:​1-8, TNM). Pe ja rꞌa yä asunto nuꞌu̱ di debe drä resolbe ha yä autorida. Por ejemplo: Pa toꞌo dä diborsia, pa dä thandi toꞌo dä gohui yä bätsi, pa dä tꞌadi nꞌa rä pensión, pa drä kobra nꞌa rä seguro, pa nuꞌmu̱ nꞌa rä negosio ja mꞌe̱di dä ma dä declara ge ya bi jotꞌi ꞌne ge othobi rä bojä pa dä guꞌti nuꞌu̱ tupäbi, o pa nuꞌmu̱ di ja mꞌe̱di dä thoki o dä thandi te mängä nꞌa rä testamento. Mu̱ nꞌa rä kristianu dä ma ha yä nzaya po nꞌa de nuya yä asunto, hingi pa en kontra ko näꞌä mängä rä Biblia; siempre y kuando dä resolbe nuya yä asunto ko rä tꞌekꞌei.

Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ bi nja nꞌa rä delito —ngu nꞌa rä biolasio, mu̱ bri biola nꞌa rä bätsi, mu̱ bi nja nꞌa rä däta mfe o mu̱ bi tho nꞌa rä ­jäꞌi— ꞌne mu̱ nꞌa rä kristianu dä ma dä keha ha yä autorida; hingi pa en kontra ko näꞌä mända rä Biblia.

Pengi mänꞌaki ha rä lección 56, rä punto 3