Nuꞌu̱ toꞌo gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä mhuntsꞌi, hingi häni nꞌa njutꞌi po nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi di ja. Ja ngu nuꞌu̱ yä mu̱di mhuntsꞌi de rä siglo I, rꞌa yä ku nuꞌu̱ ꞌmu̱i ja ngu di mända Äjuä, di thutsꞌi pa dä zo̱ho̱ dä nja “ngu yä mayꞌo nuꞌu̱ supäbi yä zi de̱ti” Äjuä (Hechos 20:28, Ár ꞌRaꞌyo Nkohi Jö). Nuyu̱ yä ansiano pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko Äjuä, ꞌne gehyu̱ di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ꞌne fadi rä mhuntsꞌi ko rä johya, hingä de gä kue̱ ꞌne “hingi to̱ꞌmi dä dähä yä bojä” (1 Pedro 5:1-3). ¿Te pe̱fi yä ansiano po nuju̱?

Tuyämu̱i po nuju̱ ꞌne di sugägihu̱. Yä ansiano di gu̱nkägihu̱ ꞌne ko rä Mäkä Tꞌofo faxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa hogä ntsitsꞌi ko Jeoba. Yä ansiano pädi ge Äjuä xä umbäbi nunä ꞌme̱fi. Hänge yä ansiano hindi mända yä ku ꞌñenä go yä hmuu, pe hää fatsꞌi yä ku de rä mhuntsꞌi pa dä mꞌu̱i xä ñho ꞌne ko rä johya (2 Corintios 1:24). Ja ngu nꞌa mayꞌo näꞌä xa di jamäsu kada nꞌa de nuꞌu̱ yä zi de̱ti, nuꞌu̱ yä ansiano o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä bädi kada nꞌa de nuꞌu̱ yä ku de rä mhuntsꞌi (Proverbios 27:23).

Utkägihu̱ hanja gä pe̱fihu̱ rä bolunta Äjuä. Tatꞌä semänä, yä ansiano tsitsꞌi nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi. Nuya yä mhuntsꞌi faxkägihu̱ pa dä ze̱di mä jamfrihu̱ (Hechos 15:32). Yä ansiano di mpe̱fi ndunthi pa dä matsꞌi yä ku. ꞌNehe di gu̱tꞌi rä ꞌñuu pa ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Po̱ni ko nuju̱ ꞌne utkägihu̱ hanja ri ꞌñehe gä udihu̱ xä ñho rä Noya Äjuä.

Di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ kada nꞌa de nuju̱. Faxkägihu̱ kada nꞌa de nuju̱ pa dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa hogä ntsitsꞌi ko Jeoba. ꞌNehe, ha rä Ngu de gä Mhuntsꞌi o nuꞌmu̱ tso̱ngägihu̱ ha mä nguhu̱, faxkägihu̱ ꞌne di nupkä mä mfenihu̱ ko rä Mäkä Tꞌofo (Santiago 5:14, 15).

Pe yä ansiano hingä se̱he̱ di su yä mhuntsꞌi, nuyu̱ ꞌnehe di ꞌueke yä tiempo pa dä mpe̱fi ꞌne pa dä su yä familia. ¿Hänge mähyoni gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuyu̱ yä ku po gatꞌho näꞌä pe̱fi? (1 Tesalonicenses 5:12, 13.)

• ¿Te mä ꞌme̱fi di ja yä ansiano ha yä mhuntsꞌi?

• ¿Hanja udi yä ansiano ge tuyämu̱i po kada nꞌa de nuju̱?