1, 2. ¿Te mä regalo xä rꞌakägihu̱ Äjuä ꞌne por hanja xa ja ndunthi rä muui?

MÄ ZI Dadahu̱ näꞌä bi ꞌmu̱i mähetsꞌi xä rꞌakägihu̱ nꞌa rä däta regalo xa mähotho: mä tehu̱ ꞌne rä mfädi pa njabu̱ dä za gä udihu̱ nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi (Génesis 1:27). Ko näꞌä rä mfädi xä rꞌakägihu̱, nuju̱ dä za gä ntiendehu̱ ꞌne gä dahu̱ ngue̱nda ge pa mä ñhose̱hu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo xä rꞌakägihu̱ po mäde de rä Mäkä Tꞌofo. Hää, mu̱ gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofoꞌu̱, ma dä za dä ñätsꞌi mä jamfrihu̱, ma gä mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱, ꞌne ma gä udihu̱ ge xtä entrenähu̱ mä mfenihu̱ pa gä dahu̱ ngue̱nda «ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinxä ñho» (Hebreos 5:14, TNM).

² ¿Por hanja xa mähyoni gä ntiendehu̱ hanja dä za dä maxkägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo? Ngeꞌä mäpaya xa xä ñhei nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di nheki ha rä xiꞌmhai, ꞌne hingi ja nꞌa rä ley näꞌä ma dä maxkägihu̱ ha kada nꞌa de nuꞌu̱ yä asunto o xuñha thogi ha mä mꞌu̱ihu̱. Por ejemplo, nuju̱ di ne gä johyabihu̱ rä koraso Jeoba, hänge di ne gä ntiendehu̱ xä ñho te ngu handiꞌä nuꞌu̱ yä ꞌñethi ꞌne yä ntꞌo̱the o tratamiento uni yä mediko habu̱ di usa rä ji. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä huahnihu̱ nꞌa rä hogä desision, näꞌä dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi ꞌne dä maxkägihu̱ pa hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Jeoba? Pa geꞌä mähyoni gä ntiendehu̱ xä ñho rꞌa de nuꞌu̱  yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo de gehnä (Proverbios 2:6-11). Ma gä handihu̱ rꞌa de nuya yä tsꞌofo.

3, 4. ¿Dende hämꞌu̱ no̱ni rä Mäkä Tꞌofo ge rä ji xä nsunda, ꞌne ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä testoꞌu̱?

³ Rä ji di representa rä te ꞌne xi xä nsunda ante yä da Jeoba. Hänge nuꞌmu̱ Caín bi hyo Abel, Jeoba bi ꞌñembäbi: «¿Te xkä pe̱fi? ¡Yꞌo̱de! Rä ji ri ku bi matkägi dende ha rä hai» (Génesis 4:10). Ante yä da rä Zi Dada Jeoba rä ji Abel mi representa rä te, pe Caín himbi hueki rä ku ꞌne bi hyo. Hänge Jeoba bi ꞌñenä ge rä ji Abel, mi maꞌti dende ha rä hai ꞌne mi apäbi dä hñämpä ngue̱nda Caín (Hebreos 12:24, TNM).

⁴ Mꞌe̱fa de näꞌä rä Däta däyꞌe bi nja ha yä pa rä Noé, Äjuä bi umbäbi nse̱ki yä jäꞌi dä zipäbi yä ngo̱ yä zuꞌue, pe rä ji hinä. Äjuä bi mända: «Pe rä ngo̱ ko rä te —o rä ji— hindi debe gi tsihu̱. ꞌNehe, nuga ma gä adi ngue̱nda de ri jihu̱» (Génesis 9:4, 5). Koꞌmu̱ nuju̱ xti ꞌñehehu̱ de rä Noé, näꞌä mhändaꞌä ꞌnehe pa nuju̱ mäpaya. Nunä mhända udi yoho yä tꞌo̱tꞌe de näꞌä mi ne dä mää Jeoba ko nuꞌu̱ yä noya bi xipäbi Caín nuꞌmu̱ bi hyo rä ku: nꞌaa, ge rä ji di representa rä te. Yoho, koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba go geꞌä uni rä te, näꞌä ma dä yꞌapäbi ngue̱nda gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei rä te ꞌne rä ji (Salmo 36:9).

5, 6. ¿Hanja bi ꞌñudi näꞌä rä Ley bi tꞌumbäbi Moisés ge ante yä da Äjuä, rä ji xä nsunda ꞌne ja ndunthi rä muui? (Hyandi rä rekuadro « Ma gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po yä te yä zi zuꞌue.)

⁵ Nuya yoho yä tꞌo̱tꞌe, ꞌnehe bi nheki ha näꞌä rä Ley bi tꞌumbäbi Moisés. Ha Levítico 17:10 ꞌne 11 enä: «Mu̱ nꞌa rä jäꞌi de rä hnini Israel o nꞌa rä nzo̱ho̱ näꞌä ꞌmu̱i entre geꞌähu̱ tsi rä ji, nuga ma gä huxä mä hmi kontra näꞌä toꞌo tsi rä ji, ꞌne nuga ma gä häkiꞌä de näꞌä rä hnini habu̱ ꞌmu̱i. Ngeꞌä rä te rä ngo̱, ja ha rä ji, ꞌne nugase̱ xtä huxä ha rä altar po nuꞌähu̱, pa dä su̱ki ri pekadohu̱, ngeꞌä rä ji geꞌä di xu̱ki yä  pekado po mäde de näꞌä rä te ja ha nunä» (hyandi rä rekuadro « Rä ji xu̱ki yä pekado»). *

⁶ Mu̱ nꞌa rä israelita mi ho nꞌa rä zuꞌue ꞌne hingä mi usa näꞌä rä ji ha rä altar, nuꞌmu̱ mi debe dä näꞌmi ha rä hai. Ora mi pe̱fi njabu̱, nuꞌu̱ mi rekonose ge Jeoba go geꞌä xki uni näꞌä rä teꞌä (Deuteronomio 12:16; Ezequiel 18:4). Hindi signifika ge himi kohi nixi nꞌa gota rä ji ha yä ndoyꞌo nuꞌu̱ yä zuꞌue. Pe hää mi po̱mbäbi rä ji ngu ri ꞌñehe, ꞌne njabu̱ nuꞌu̱ mi tsa dä zipäbi rä ngo̱ ko nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi, ngeꞌä xki ꞌñudi rä tꞌekꞌei po Näꞌä toꞌo xä uni rä te.

7. ¿Hanja bi ꞌñudi David ge mi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei rä ji ꞌne mi handi ge xä nsunda?

⁷ Rä rey David, mi nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä xki ntiende xä ñho te ngu mi handi Äjuä rä ji. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge Äjuä mi «hopä rä mꞌu̱i» (Hechos 13:22). Nꞌa rä pa, hñuu de nuꞌu̱ yä soldado David, bi bädi ge David xa mi tuthe, hänge nuꞌu̱ bi ma bä hämpäbi rä dehe de nꞌa rä poso. Pa geꞌä, nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ pe̱ꞌtsi te bi thogi habu̱ mi ja yä kampamento nuꞌu̱ yä nkontra ꞌne bi ntuhni ko nuꞌu̱ yä filisteoꞌu̱ pa bi za bi zo̱ni asta ha näꞌä poso mi ja ha rä goxthi Belén pa bä atꞌi rä dehe ꞌne bi hñäꞌspäbi David. ¿Te bi me̱fi David mi bädi? Näꞌä bi ꞌñenä: «¡Hanja ma gä beni oh Jeoba, gä pe̱fi nunä tꞌo̱tꞌe! ¿Ma gä tsipäbi rä ji nuyu̱ yä ñꞌo̱ho̱ bi arriesga yä te pa bä hä?». Ante yä da David, näꞌä deheꞌä, mi ꞌñenä go rä ji nuꞌu̱ hñuu yä soldado xki arriesga yä te. Hänge mäske xa mi tuthe, «David himbi ne bi zi näꞌä rä dehe, ꞌne bi näꞌmi pa Jeoba» (2 Samuel 23:15-17).

8, 9. Mäske ya xki thogi xi ndunthi yä je̱ya dende nuꞌmu̱ Jeoba xki umbäbi Noé ꞌne Moisés nuꞌu̱ yä mhända de rä ji, ¿por hanja dä za gä mäñhu̱ ge Jeoba hixki paati näꞌä mi mbeni de geꞌä?

⁸ Ngu 2.400 yä je̱ya mꞌe̱fa de bi tꞌumbäbi Noé näꞌä rä mhända de rä ji, ꞌne ya xki thogi ngu 1.500 yä je̱ya dende  nuꞌmu̱ Moisés xki tꞌumbäbi yä Ley, nubye̱ Jeoba bi umbäbi rä espiritu santo rä Cuerpo Gobernante de rä siglo I pa bi yꞌofo nuya yä noya: «Ngeꞌä rä espiritu santo ꞌne nujese̱, xtä handihe xä ñho hingä hutsꞌäꞌihe mä nꞌa rä ndu, ho̱nse̱ nuya yä tꞌo̱tꞌe xa mähyoni: ge gi sigi gi ꞌuegehu̱ de nuya yä tꞌo̱tꞌe xä tꞌumbäbi de gä ofrenda yä idolo, ꞌne de rä ji, ꞌne de nuꞌu̱ yä zuꞌue xä duse̱ o xä orka, ꞌne de nuꞌu̱ yä däta pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo» (Hechos 15:28, 29, TNM).

⁹ Ja ngu di handihu̱, ha yä pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu, rä Cuerpo Gobernante bi ntiende ge pa rä Zi Dada Jeoba, rä ji xä nsunda ꞌne ge mu̱ hingä usahu̱ xä ñho, ꞌñenä go di xo̱kämbenihu̱ yä idolo o di pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo. Mäpaya nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, handi rä ji ja ngu handi rä Zi Dada Jeoba. Hänge ora di ñhanduihu̱ nꞌa rä xuñha o asunto de rä ji, mꞌe̱tꞌo di handihu̱ te mängä rä Mäkä Tꞌofo de gehnä, pa njabu̱ di huahnihu̱ nꞌa rä desision näꞌä di ho Äjuä.

10, 11. a) ¿Di asepta yä testigo rä Jeoba dä siꞌtpäbi rä ji o nꞌa de nuꞌu̱ yä componente? b) ¿Te mä tratamiento di debe dä desidise̱ kada nꞌa rä kristianu mu̱ dä asepta o hinä?

¹⁰ Rä Mäkä Tꞌofo di mändagihu̱: «Sigi gi ꞌuegehu̱ de nuya yä tꞌo̱tꞌe xä tꞌumbäbi de gä ofrenda yä idolo, ꞌne de rä ji». Hänge yä testigo rä Jeoba hindi donähu̱ rä ji, hindi aseptahu̱ dä sitkägihu̱ yä ji ha mä ndoyꞌohu̱, nixi hindi handihu̱ xä ñho drä ju̱ki ꞌne dä ꞌme̱ꞌtsi mä jihu̱ pa mꞌe̱fa dä sitkägihu̱ mänꞌaki. Nuju̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä mhända Äjuä, hänge nixi di aseptahu̱ nuꞌu̱ yä componente rä ji fädi ngu: yä glóbulos rojos, yä glóbulos blancos, yä plaqueta, nixi yä plasma.

¹¹ De nuya yä componente rä ji, di thäi yä proteína, yä vitamina, ꞌne märꞌaa. Nuya gehya fädi ngu yä fracción de  rä ji, ꞌne kongehya di thoki yä ꞌñethi. Pe xi yä kristianu, ¿dä za dä usa nuya yä fracción de rä ji ngu nꞌa rä ꞌñethi? Kada nꞌa de gekhu̱ go ma gä desidise̱hu̱ mu̱ gä aseptahu̱ nuya yä fracción o hinä. ꞌNehe, go ma gä desidihu̱ mu̱  gä aseptahu̱ o hinä nꞌa rä operasio habu̱ yä mediko ma dä usa mä jise̱hu̱ po mäde de näꞌä tꞌembi rä hemodiálisis, * rä hemodilución ꞌne rä recuperación de sangre. Pe mähyoni gä benihu̱ ge mäske yä mediko ma dä usa mä jise̱hu̱, hindi debe drä ju̱ki de mä ndoyꞌohu̱ pa dä ꞌme̱ꞌtsi ꞌne mꞌe̱fa drä sitkägihu̱ mänꞌaki (hyandi rä apendise «Yä fracción de rä ji ꞌne yä operasio»).

12. Mäske ja rꞌa yä tratamiento habu̱ di debe gä desidise̱hu̱ mu̱ gä aseptahu̱ o hinä, ¿te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä huahnihu̱ nꞌa rä hogä desision?

¹² Mäske ja rꞌa yä ntꞌo̱the o tratamiento habu̱ di debe dä desidise̱ kada nꞌa rä kristianu, ¿di signifika ge Jeoba hingi mportabi te mä desision ma gä huahnihu̱? Hinä. Rä Zi Dada Jeoba nzäntho di jamäsu te ja ha mä korasohu̱, ha mä mfenihu̱ ꞌne te mä raso di pe̱ꞌtsihu̱ ora di huahnihu̱ nꞌa rä desision (hñeti Proverbios 17:3; 24:12). Hänge änte de gä hänihu̱ nꞌa rä ꞌñethi o tratamiento, mꞌe̱tꞌo di debe gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌnepu̱ gä honihu̱ te mää rä Mäkä Tꞌofo ꞌne yä publicación de geꞌä. Mꞌe̱fa, mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä xikägihu̱ mä konsiensiahu̱ (Romanos 14:2, 22, 23, TNM). Rꞌa yä jäꞌi, pa dä huahni nꞌa rä desision mꞌe̱tꞌo ambäbi märꞌaa: «Xiꞌmu̱ go di geꞌi, ¿te gi pe̱fi?». Pe mähyoni go gä desidise̱hu̱ ꞌne hingä to̱ꞌmihu̱ ge märꞌaa go dä xikägihu̱ te gä pe̱fihu̱ o dä desidi po gekhu̱. Mähyoni gä benihu̱ ge «kada nꞌaa ma dä ndudese̱ rä responsabilida» ante Jeoba (Gálatas 6:5, TNM; Romanos 14:12; hyandi rä rekuadro « Xi nuga, ¿di handi rä ji ja ngu handi Äjuä?»). *

13. ¿Te udi de rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä ley ꞌne yä tsꞌofo xä uni? Hñuxä nꞌa rä ejemplo.

¹³ Nuꞌu̱ yä ley ꞌne yä tsꞌofo di tinihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo, udi ge rä Zi Dada Jeoba geꞌä rä Hyokä ley ꞌne nꞌa rä Dada näꞌä xa di su ꞌne turämu̱i po yä bätsi (Salmo 19:7-11). Nuju̱ di ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ñꞌoui rä ji, ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba go di mändagihu̱. Pe ora di jamäsuhu̱ nunä mhända, bi hänkägihu̱ märꞌa yä benefisio. Por ejemplo, hindi ju̱hu̱ märꞌa yä ñheni, nixi di thogihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha epäbi nuꞌu̱ yä jäꞌi di asepta rä ji (Hechos 15:20, TNM). Ndunthi yä mediko enä ge nꞌa rä operasio nsi rä ji, geꞌä mänꞌa xä ñho. Kongeꞌä di handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi xi ndunthi  rä mfädi ꞌne di mäkägihu̱ hänge xä rꞌakägihu̱ nunä mhända (hñeti Isaías 55:9; Juan 14:21, 23).

14, 15. a) ¿Ndaꞌu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä ley bi ꞌñudi näꞌä rä mhäte mi senti Jeoba po rä hnini? b) ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuya yä ley?

¹⁴ Äjuä nzäntho xä durämu̱i po rä hnini. Njabu̱ udi nuꞌu̱ yä ley bi umbäbi yä israelita mäyaꞌmu̱. Por ejemplo, koꞌmu̱ yä israelita xa mi usa nuꞌu̱ yä techo de yä nguu, Jeoba bi mändabi ge dä hyokuäbi nꞌa rä pretil o nꞌa rä tꞌu̱kä jädo pa njabu̱ hinto xä dagi (Deuteronomio 22:8; 1 Samuel 9:25, 26; Nehemías 8:16; Hechos 10:9). ꞌNehe, nuꞌu̱ toꞌo mi pe̱ꞌtsi yä bo̱ka doro, Jeoba bi mändabi ge dä gotꞌi xä ñho pa njabu̱ hinto xä mu̱ꞌtsi (Éxodo 21:28, 29). Nuꞌu̱ toꞌo mi o̱tꞌä ngogu nuya yä mhända, go ma xä duxä rä thai mu̱ xä du o te xä thogi nꞌa rä jäꞌi.

¹⁵ ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuya yä ley? Mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä karro, mähyoni gä jamäsuhu̱ hanja di yꞌonihu̱ ꞌne pe̱ꞌtsi te gä umbäbihu̱ rä mantenimiento. Pa hinto dä thogi nꞌa rä aksidente ha mä nguhu̱ ꞌne ha mä ꞌme̱fihu̱, pe̱ꞌtsi te gä häkihu̱ nuꞌu̱ yä peligro ja. Mu̱ di ꞌñehu̱ yä zuꞌue, mähyoni gä jamäsuhu̱ pa hingä huxu̱ en peligro yä te märꞌa yä jäꞌi. ꞌNehe mähyoni gä handihu̱ xä ñho te mä ntꞌeni o deporte di huahnihu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä ndunthi yä bäsjäꞌi di ñꞌetsꞌi ge xa yä bibo ꞌne huyämu̱i ge hinte ma dä thogi, hänge di huahni nuꞌu̱ yä ntꞌeni habu̱ huxä en peligro yä te. Pe, ¿gi pädi te xä thogi? Ndunthi de gehyu̱ xä thogi yä aksidente o xä du. Pe nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi ne dä johyabi rä koraso Jeoba, hingi huxä en peligro yä te ꞌne mänꞌa ꞌmu̱i ko ndunthi rä johya (Eclesiastés 11:9, 10).

16. ¿Te mää rä Mäkä Tꞌofo de rä aborto? (Hyandi rä nota.)

¹⁶ Pa Äjuä, ꞌnehe ja ndunthi rä muui yä te nuꞌu̱ yä zi bätsi odä ha yä mu̱i yä nänä. Mäyaꞌmu̱, ha rä hnini Israel, Jeoba xki uni nꞌa rä ley näꞌä mi mää ge mu̱ toꞌo xä yꞌentꞌi o xä u̱ni nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä mi datꞌhi, ꞌne po geꞌä xä du näꞌä ꞌme̱hñä o rä bätsi, nuꞌmu̱ näꞌä jäꞌi toꞌo bi duxä rä tsꞌoki, ma  xä thandi ngu nꞌa rä hyote ꞌne pe̱ꞌtsi te xä gutꞌi ꞌnehe ko rä te (hñeti Éxodo 21:22, 23). * ¿Dä za gi imäjinä te di mbeni Jeoba ora handi ge tatꞌä je̱ya di tꞌo̱tꞌe yä aborto habu̱ thäkuäbi yä te yä mꞌotho yä zi bätsi? Ndunthi yä jäꞌi di aborta ngeꞌä hingi ne dä me̱ꞌtsi yä responsabilida o ngeꞌä ya hingi ne dä me̱ꞌtsi märꞌa rä bätsi. Hää, ndunthi yä mꞌiki, nuyu̱ yä jäꞌi di aborta ngeꞌä honi yä ñhose̱ o ngeꞌä ne dä sigi dä mꞌe̱ngui yä jäꞌi ꞌne hinte mä responsabilida ne dä me̱ꞌtsi.

17. Mu̱ nꞌa rä ꞌme̱hñä bi aborta änte de xä bädi näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne nubye̱ di arrepenti, ¿hanja dä za gä huꞌmpäbihu̱ rä mu̱i?

¹⁷ Pe, ¿xiꞌmu̱ nꞌa rä ꞌme̱hñä bi aborta änte de xä bädi näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo? ¿Ma dä pumbäbi rä Zi Dada Jeoba? Hää, po mäde de näꞌä rä ji bi fani rä Hesu, Jeoba di pumbäbi gatꞌho nuꞌu̱ di arrepenti ko ngatꞌho yä koraso (Salmo 103:8-14; Efesios 1:7, TNM). Rä Hesu bi ꞌñenä: «Nugi xtä ehe pa gä nzofo yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki pa dä yobri de yä tsꞌoki» (Lucas 5:32).

18. ¿Te xä zitsꞌi ndunthi yä jäꞌi pa dä ñhote?

¹⁸ Rä Zi Dada Jeoba hingi ne dä hyandi gä o̱tpäbihu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i märꞌaa. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, näꞌä to̱ꞌmi gä häkihu̱ rä ntꞌu̱tsate de mä korasohu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä geꞌä xä zitsꞌi ndunthi yä jäꞌi dä ñhote. Rä apostol Juan bi ꞌñenä: «Gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo di u̱tsa rä ku; rä hyote» (1 Juan 3:15, TNM). Näꞌä ntꞌu̱tsate mängä ha nunä testo, geꞌä di senti nꞌa rä jäꞌi nuꞌmu̱ di u̱tsa rä mikꞌei ꞌne asta dä nehmä dä hyandi dä du. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, rꞌabu̱ asta ju̱ꞌspäbi yä nhemhñä o yä nkꞌuamba (Levítico 19:16; Deuteronomio 19:18-21; Mateo 5:22, TNM). ¿Gi da ngue̱nda asta habu̱ dä za dä zixkägihu̱ näꞌä rä ntꞌu̱tsate? Po rängeꞌä, mu̱ di dahu̱ ngue̱nda ge ja rä ntꞌu̱tsate ha mä korasohu̱, ¡mähyoni gä kꞌu̱tsihu̱ nguntꞌä! (Santiago 1:14, 15, TNM; 4:1-3, TNM.)

19. ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä Salmo 11:5 ꞌne Filipenses 4:8, 9?

 ¹⁹ ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ hindi ne gä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Jeoba? Mähyoni gä handihu̱ rä te ja ngu handiꞌä, hinto gä o̱tpäbihu̱ rä ntsꞌomꞌu̱i ꞌne gä ꞌuegehu̱  de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ñꞌoui yä tuhni. Rä Salmo 11:5 enä: «Jeoba handi nuꞌu̱ o̱tꞌe rä justisia ꞌne nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i, ꞌne Näꞌä xa di u̱tsa nuꞌu̱ toꞌo di ho yä tuhni». Pe nunä testo hingä ho̱nse̱ xikägihu̱ näꞌä di senti Jeoba; ꞌnehe faxkägihu̱ pa gä handihu̱ te to̱ꞌmi de gekhu̱. Mu̱ xa mäjuäni di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ma gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ dibersio dä za dä tsꞌongä mä mfenihu̱. Di pädihu̱ ge Jeoba hindi ho yä tuhni, hänge mähyoni gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i. Pa geꞌä, di debe gä ñuꞌtsihu̱ mä ñäxuhu̱ de nuꞌu̱ yä mfeni xä nsunda ꞌne xä ntꞌaxi (hñeti Filipenses 4:8, 9).

20-22. ¿Por hanja nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu di ꞌuege de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe jaua ha rä xiꞌmhai?

²⁰ Mäpaya, nuꞌu̱ yä jäꞌi xä de̱mbäbi rä mꞌu̱i rä Zithu, xä fambäbi yä ji ndunthi yä jäꞌi. Nuꞌu̱ yä gobiernu xä mända, xä hyo yä miyontho yä jäꞌi ꞌne asta xä hyopäbi rꞌa yä ꞌme̱go Jeoba. Hänge rä Mäkä Tꞌofo mää ge nuya yä gobiernu ꞌñenä yä dumänthuhu gä zuꞌue (Daniel 8:3, 4, 20-22; Apocalipsis 13:1, 2, 7, 8). Ndunthi yä riko jäꞌi ꞌne yä científico xä dähä xa ndunthi yä bojä ngeꞌä xä mfatsꞌi ko yä politiko, pa xä hyoki yä däta arma nuꞌu̱ tsa dä hyo yä mꞌotho yä jäꞌi. ¡Hinte mä duda ja ge «gatꞌho rä xiꞌmhai o ha rä yꞌe̱ rä tsꞌondähi»! (1 Juan 5:19, TNM.)

²¹ Rä Hesu bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni: «Nuꞌähu̱ hingyä me̱tiꞌihu̱ rä xiꞌmhai», hänge po rängeꞌä nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu hingi ku̱tꞌi ha yä politika nixi ha yä gerra. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌu̱ hingi ne dä mfaxhui nunä xiꞌmhai ora di fambäbi yä ji yä jäꞌi (Juan 15:19; 17:16). * ꞌNehe, ora yä jäꞌi di nkue̱ kongekhu̱ ꞌne di u̱tsagihu̱, nuju̱ di de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Kristo ꞌne hindi koꞌspäbihu̱ rä ntsꞌomꞌu̱i. Njabu̱ di kumplihu̱ ko näꞌä bi mändagihu̱ rä Hesu ora bi ꞌñenä: «Yꞌo̱ꞌtuähu̱ rä  ñho nuꞌu̱ toꞌo u̱tsaꞌihu̱, ꞌne yꞌapäbihu̱ Äjuä po nuꞌu̱ toꞌo no̱ñꞌähu̱» (Mateo 5:44; Romanos 12:17-21).

²² Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu di ꞌuege de näꞌä tꞌembi rä «Däta Babilonia». ¿Xi toꞌoꞌä? Geꞌä gatꞌho nuꞌu̱ yä hyate relijion. Nuya yä hyate relijion, gehyu̱ mänꞌa xä du rä tsꞌoki po gatꞌho nuꞌu̱ yä miyontho yä jäꞌi xä tho ha yä gerra ꞌne ha märꞌa yä tuhni. Hää, rä Mäkä tꞌofo mää ge asta xä hyopäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Äjuä. Po rängeꞌä Äjuä di mändagihu̱: «Po̱ñhu̱ de geꞌä, mä hniniꞌihu̱, mu̱ hingi nehu̱ gi partisipahu̱ kongeꞌä ha yä pekado, ꞌne mu̱ hingi nehu̱ gi hñänihu̱ ꞌnehe nuꞌu̱ yä plaga di tokabiꞌä» (Revelación 17:6, TNM; 18:2, 4, 24, TNM).

23. ¿Te di signifika gä ꞌuegehu̱ de rä Däta Babilonia?

²³ Gä ꞌuegehu̱ de rä Däta Babilonia, hindi signifika ge ho̱nse̱ gä po̱nihu̱ de näꞌä rä hyate relijion habu̱ ndi partisipahu̱. ꞌNehe mähyoni gä u̱tsahu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe pe̱fi. Por ejemplo: nuꞌu̱ animäbi yä jäꞌi dä partisipa ha yä  gerra, ha yä politika ꞌne pe̱fi o di asepta nuꞌu̱ yä däta pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo (hñeti Salmo 97:10; Apocalipsis 18:7, 9, 11-17). ¡Hängu yä ji xä fani nuꞌu̱ yä hyate relijion!

24, 25. a) ¿Po mäde de toꞌo tꞌumbäbi rä nhuekäte nuꞌu̱ yä jäꞌi di arrepenti po näꞌä xä me̱fi? b) ¿Te di representa nuꞌu̱ yä hnini de gä ntꞌägi mi ja mäyaꞌmu̱?

²⁴ Änte de xtä pädihu̱ de Äjuä, kada nꞌa de gekhu̱ hixti dahu̱ ngue̱nda ge ndi fatsꞌihu̱ nunä xiꞌmhai habu̱ di mända rä Zithu ꞌne po rängeꞌä, nuju̱ ꞌnehe ndi tuhu̱ rä thai po nuꞌu̱ yä tsꞌoki xä yꞌo̱tꞌe. Pe nuju̱ dä huahnihu̱ gä tsohu̱bu̱ näꞌä rä ꞌñuuꞌä, ꞌne nubye̱ dä fu̱di dä pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri näꞌä rä njutꞌi bi uni rä Hesu ꞌne dä umbäbihu̱ mä tehu̱ Jeoba pa gä pe̱päbihu̱ rä bolunta. Nubye̱, Jeoba xä huegägihu̱ ꞌne xä hyokägihu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha rä hnini habu̱ di sugägihu̱ (Hechos 3:19). Näꞌä pe̱fi mäpaya rä Zi Dada Jeoba ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hopäbi dä yu̱tꞌi ha rä hnini, bengägihu̱ nuꞌu̱ yä hnini de gä ntꞌägi mi ja mäyaꞌmu̱ (Números 35:11-15; Deuteronomio 21:1-9). Ma gä handihu̱ mi te ngu nuꞌu̱ yä hniniꞌu̱.

²⁵ ¿Toꞌo mi pa mi ꞌmu̱i ha nuya yä hnini de gä ntꞌägi? Nuꞌu̱ yä israelita mi hote po nꞌa rä aksidente. Näꞌä hyote mi tꞌumbäbi nse̱ki dä ma dä ꞌmu̱i ha näꞌä hnini de gä ntꞌägi pa njabu̱ dä ñäni rä te. Ora mi tso̱ni ha näꞌä hniniꞌä, nuꞌu̱ yä nzaya de gehni mi juzga näꞌä rä hyote. ꞌNepu̱ näꞌä hyote himi debe xä bo̱ni de näꞌä hniniꞌä asta nuꞌmu̱ xä du näꞌä rä däta majhä de näꞌä luga habu̱ xki ñhote. Nuya yä hnini de gä ntꞌägi, udi rä nhuekäte Jeoba ꞌne udi ge pa geꞌä mä tehu̱ pe̱ꞌtsi ndunthi rä muui. ¿Te bi representa nuꞌu̱ yä hnini de gä ntꞌägi? Näꞌä rä arreglo pe̱ꞌtsi Jeoba pa dä ñängägihu̱. ¿Hanja di ja? Po mäde de näꞌä rä njutꞌi bi uni rä Kristo, Jeoba bi ñängägihu̱ de näꞌä rä du ndi meresehu̱ po näꞌä rä pekado di pe̱ꞌtsihu̱. ¿Xi hanja di udihu̱ ge di jamädibihu̱ Jeoba po näꞌä rä nhuekäte udi? Po mäde de gä mbitabihu̱ märꞌa yä jäꞌi dä yu̱tꞌi ha rä hnini Äjuä, ngeꞌä gehnä rä luga de gä ntꞌägi ja mäpaya  habu̱ dä za dä ñäni yä te jäꞌi. Pe mähyoni gä nxo̱nihu̱ ngeꞌä di pädihu̱ ge nguntꞌä xä ꞌñepu̱ rä däta tribulación (Mateo 24:21, TNM; 2 Corintios 6:1, 2, TNM).

26-28. a) ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi ngu näꞌä bi tꞌumbäbi rä profeta Ezequiel? b) ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa hingä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä?

²⁶ Mäpaya, rä hnini Äjuä pe̱ꞌtsi nꞌa rä responsabilida ngu näꞌä bi tꞌumbäbi rä profeta Ezequiel. Jeoba bi hñutsꞌi nunä profeta ngu nꞌa rä vigilante ha rä hnini Israel ꞌne bi ꞌñembäbi: «Ora gi yꞌo̱de nꞌa rä noya dä bo̱ni de mä ne, pe̱ꞌtsi te gi abisabi de mä parte». ¿Te ma xä thogi mu̱ Ezequiel hinxä kumpli ko näꞌä ꞌme̱fi xki tꞌumbäbi? Jeoba go ma xä yꞌapäbi ngue̱nda po yä ji nuꞌu̱ yä jäꞌi ma xä du (Ezequiel 33:7-9). Pe Ezequiel bi me̱fi ja ngu xki mändabi Jeoba ꞌne njabu̱ hinte mä tsꞌoki bi du.

²⁷ Mäpaya, di pädihu̱ ge Äjuä nguntꞌä ma dä hä nꞌa rä juisio kontra nunä xiꞌmhai habu̱ di mända rä Zithu. Hänge yä testigo rä Jeoba, di handihu̱ ngu nꞌa rä responsabilida ꞌne nꞌa rä däta nsu de gä xipäbihu̱ gatꞌho yä jäꞌi ge xä ꞌñepu̱ «näꞌä pa de rä bengansa mä Zi Dadahu̱», ꞌne di uñhu̱ ntꞌo̱de de näꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui (Isaías 61:2; Mateo 24:14, TNM). Xi nuꞌi, ¿gi partisipa ꞌnehe ha nunä ꞌme̱fi xä uni Äjuä? Rä apostol Pablo hää bi umbäbi ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä gatꞌho yä jäꞌi, hänge näꞌä bi za bi ꞌñenä: «Nuga xä ntꞌaxigi de rä ji de gatꞌho yä jäꞌi, ngeꞌä nuga hixtä tsaya de gä xiꞌähu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌofo Äjuä» (Hechos 20:26, 27, TNM). ¿Hänge dä hogi gä de̱mbäbihu̱ näꞌä rä hogä ejemplo bi zoogi?

²⁸ Ja ngu ya dä pädihu̱, xa mähyoni gä handihu̱ rä te ꞌne rä ji ja ngu handi Jeoba. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe mähyoni gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi ante yä da Jeoba, pa njabu̱ hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱. Geꞌä ma gä pädihu̱ ha näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱.