1, 2. a) ¿Por hanja rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? b) ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä ntꞌani ma gä thädihu̱?

¿XKÄ hyandi hanja di ja yä da nꞌa rä bätsi nuꞌmu̱ di mhändabi dä ja nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä hingi ne dä me̱fi? Nꞌa rä bätsi pädi ge mähyoni dä yꞌo̱te ꞌne dä umbäbi rä tꞌekꞌei rä dada, pe rꞌabu̱ hingi ne ngeꞌä xa di japäbi xä ñhei. Pe, ¿gi pädi? Hingä ho̱nse̱ yä bätsi thogi njabu̱. Gatꞌho nuju̱, rꞌabu̱ di thogihu̱ njabu̱ ꞌnehe.

² Rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida. ¿Xkä thogi njabu̱ nꞌa rä pa? Mu̱ hää, hingä ho̱nse̱ꞌi xkä thogi njabu̱. Di ꞌmu̱hu̱ ha nuꞌu̱ yä pa habu̱ kasi ya hinto umbäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida. Pe mäske njabu̱, rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ ge gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida (Proverbios 24:21). Mu̱ nuju̱ hindi ne gä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, mähyoni gä jamäsuhu̱ nunä mhända. ¿Por hanja di jakägihu̱ xä ñhei gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? ¿Por hanja adi rä Zi Dada Jeoba gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida ꞌne te dä za dä maxkägihu̱ pa gä kumplihu̱ ko nunä mhända? ¿Hanja dä za gä  udihu̱ ge di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? Ha nunä ntheke, ma gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani.

3, 4. ¿Dende hämꞌu̱ bi mu̱di rä pekado, ꞌne por hanja di jakägihu̱ xä ñhei gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida?

³ Ma gä handihu̱ yoho yä raso por hanja rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida. Nꞌaa, ngeꞌä gatꞌho dyä imperfectohu̱. Yoho, gatꞌho nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida, ꞌnehe yä imperfecto. Rä pekado ꞌne rä imperfección bi mu̱di dende mäyaꞌmu̱ ha rä jardin de Edén, nuꞌmu̱ rä Adán ꞌne rä Eva bi nju̱tsꞌi kontra rä autorida Äjuä. Dende geꞌmu̱, gatꞌho yä jäꞌi di japäbi xä ñhei dä umbäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida (Génesis 2:15-17; 3:1-7; Salmo 51:5; Romanos 5:12).

⁴ Koꞌmu̱ gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado, xa di jakägihu̱ xä ñhei gä ñꞌumildehu̱. Pe rä tꞌexmänsu ꞌne rä orgullo xa nguntꞌä po̱ho̱ ha mä korasohu̱. Mäske ya di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä je̱ya de di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, dä za gä ntercohu̱ ꞌne gä ñꞌorgullosohu̱. Por ejemplo, Coré mi nꞌa rä israelita näꞌä xki ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu Jeoba, ꞌne xki ze̱ti ndunthi yä prueba mähye̱gi ko gatꞌho rä hnini. Pe mꞌe̱fa, Coré ya himbi komformä ko näꞌä nsu mi pe̱ꞌtsi ꞌne nubye̱ mi ne dä me̱ꞌtsi näꞌä rä autorida xki tꞌumbäbi Moisés, hänge bi gu̱tꞌi märꞌa yä jäꞌi pa bi nju̱tsꞌi kontra Moisés (Números 12:3; 16:1-3). ꞌNehe, rä rey Uzías xa mi rä orgulloso, hänge asta bi atrebe bi yu̱tꞌi ha rä templo Jeoba ꞌne go bi ja nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä go mri ꞌñepäbi ho̱nse̱ yä majhä (2 Crónicas 26:16-21). Tanto Coré  ꞌne Uzías bi tꞌumbäbi yä kastigo po näꞌä bi me̱fi. Näꞌä bi thogiꞌu̱, utkägihu̱ ge nuju̱ ꞌnehe pe̱ꞌtsi te gä su mä korasohu̱, pa hindä ñꞌorgulloso ꞌne hindä jakägihu̱ gä ꞌme̱tuäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida.

5. ¿Te xä me̱fi ndunthi de nuꞌu̱ yä jäꞌi xä me̱ꞌtsi rä autorida?

⁵ Durante näꞌä rä tiempo xä thogi, xä nheki ge ndunthi de nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä autorida yä bo̱ka, yä tsꞌomꞌu̱i, yä nduxte ꞌne xä abusa de näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi. Hänge po rängeꞌä yä jäꞌi di japäbi xä ñhei dä umbäbi rä tꞌekꞌei (hñeti Eclesiastés 8:9). Por ejemplo, Saúl mi rä hojäꞌi ꞌne mi rä umilde nuꞌmu̱ Jeoba bi huahni pa dä nrey, pe mꞌe̱fa bi ñꞌexmänsu ꞌne bi ñꞌembidioso; xa bi u̱tsa David ꞌne mi honi pa dä hyo (1 Samuel 9:20, 21; 10:20-22; 18:7-11). Mꞌe̱fa David bi zo̱ho̱ bi nrey ha rä hnini Israel. Näꞌä xa mi rä hojäꞌi ꞌne nunka xki mꞌu̱i nꞌa rä rey nguꞌä. Pe mäske njabu̱, näꞌä bi zo̱ho̱ bi abusa de näꞌä rä autorida mi pe̱ꞌtsi. ¿Gi pädi te bi me̱fi? David bi zimbäbi rä ꞌme̱hñä Urías, nꞌa de nuꞌu̱ yä soldado. Mꞌe̱fa bi mända dä thutsꞌi Urías asta ndelante de rä ejército pa njabu̱ nguntꞌä bi tho (2 Samuel 11:1-17). ¿Por hanja yä jäꞌi di abusa de näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi? Ngeꞌä yä imperfecto, ꞌne rꞌabu̱ ngeꞌä hingi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei Äjuä. Ha rä dähni Gran Bretaña, nꞌa rä jäꞌi näꞌä xki mpe̱fi ha rä gobiernu bi ꞌñenä: «Durante näꞌä rä tiempo xä thogi, nuꞌu̱ yä papa de rä relijion católica xä abusa de näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi, pa xä maltrata ꞌne xä yꞌo̱tpäbi yä ntsꞌomꞌu̱i ndunthi yä jäꞌi». Ko nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i xä yꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida, zäi ge di ñꞌanihu̱: «¿Por hanja di debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida?».

6, 7. a) ¿Te ma dä jakägihu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ Äjuä? b) ¿Hanja ma dä nheki mu̱ xa mäjuäni di mädihu̱ ꞌne di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei rä Zi Dada Jeoba?

⁶ ¿Por hanja di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? Po hñuu yä däta raso: ngeꞌä di pe̱ꞌtsihu̱ rä mhäte po rä Zi Dada Jeoba, po märꞌa yä ku ꞌne po nuju̱se̱. Rä mhäte po rä Zi Dada Jeoba, geꞌä rä mu̱di raso di pe̱ꞌtsihu̱, hänge nzäntho di honihu̱ hanja gä johyabihu̱ rä koraso (hñeti Proverbios 27:11; Marcos 12:29, 30, TNM). Näꞌä rä derecho pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba de dä mända gatꞌho rä Xiꞌmhai, bi thutsꞌi en duda dende ha rä jardin de Edén. Dende geꞌmu̱, kasi gatꞌho yä jäꞌi xä u̱tsabi rä gobiernu ꞌne go xä mꞌu̱i de rä lado rä Zithu. Pe nuju̱, di ꞌmu̱ihu̱ de rä lado Jeoba ꞌne di apoyabihu̱ rä gobiernu. Hänge ora di hetihu̱ yä testo ngu Apocalipsis 4:11, di sentihu̱ ndunthi rä johya ngeꞌä nuꞌu̱ yä noyaꞌu̱ eꞌspäbi rä nsu Jeoba. ¡Hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba geꞌä rä Däta Tsꞌu̱tꞌhui de gatꞌho rä Xiꞌmhai! Po rängeꞌä, hyaxtho di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä o̱tehu̱ yä mhända.

⁷ Pa gä udihu̱ ge xa mäjuäni di mädihu̱ ꞌne di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä o̱tehu̱ mäske rꞌabu̱ hindi ntiendehu̱ xä ñho rꞌa de nuꞌu̱ yä mhända. Pe ja ngu näꞌä rä tꞌu̱kä bätsi dä mäñhu̱ ri mu̱di, rꞌabu̱ ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ Äjuä ꞌne mä dä ja mꞌe̱di gä ñꞌumildehu̱. Pe̱ꞌtsi te gä benihu̱ ge rä Hesu nzäntho bi me̱päbi rä bolunta rä Dada mäske rꞌabu̱ xa mi xä ñhei näꞌä mi tꞌapäbi  dä me̱fi. Nꞌa rä mꞌiki, rä Hesu bi ꞌñembäbi rä Dada: «Dada, mu̱ nuꞌi gi ne, hñäki de geki nunä kopa. Pe, dä thogi ja ngu ri bolunta, hingä näꞌä go mä bolunta» (Lucas 22:42, TNM).

8. a) ¿Hanja ma gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä autorida pe̱ꞌtsi Jeoba? b) ¿Te di senti Jeoba ora handi ge hindi o̱tehu̱ nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? c) ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä o̱dehu̱ ꞌne hingä u̱tsahu̱ rä disciplina? (Hyandi rä rekuadro « Yꞌo̱de yä tsꞌofo ꞌne asepta rä disciplina».)

⁸ Mäpaya, rä Zi Dada Jeoba di usa rä Mäkä Tꞌofo pa dä nzofo yä jäꞌi. ꞌNehe, näꞌä xä huahnise̱ rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne xä hñutsꞌi ngu yä representante nuua ha rä Xiꞌmhai. Mu̱ gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei ꞌne gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä representante ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä autorida, ma gä udihu̱ ge xa mäjuäni di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi Jeoba. Pe di ofendehu̱ rä Zi Dada Jeoba mu̱ hindi o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä ku di rꞌakägihu̱ yä tsꞌofo ko rä Mäkä Tꞌofo. Por ejemplo, nuꞌmu̱ yä israelita bi ñämäñꞌu̱ ꞌne bi nju̱tsꞌi kontra Moisés, ja ngue̱nda ge nuꞌu̱ bi nju̱tsꞌi kontra Jeoba (Números 14:26, 27).

9. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge näꞌä rä mhäte po mä kuhu̱, geꞌä ma dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? Hñuxä nꞌa rä ejemplo.

⁹ Rä mhäte po märꞌa yä ku, geꞌä rä yoho rä raso di pe̱ꞌtsihu̱, hänge di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida. Imäjinä ge nuꞌi gä soldado de nꞌa rä ejército. Pa dä za dä ntäte näꞌä ejército, mähyoni ge kada nꞌa rä soldado dä me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne dä yꞌo̱de gatꞌho nuꞌu̱ yä instrucción uni nuꞌu̱ toꞌo di mända. Pe, ¿te dä za dä thogi mu̱ nꞌa de nuꞌu̱ yä soldado hindä me̱fi näꞌä di mhändabi? Ma dä hñutsꞌi en peligro nuꞌu̱ märꞌa yä soldado. Ora di imäjinähu̱ nꞌa rä ejército, zäi  ge ho̱nse̱ di imäjinähu̱ yä tuhni ꞌne yä sufrimiento. Pe rä Zi Dada Jeoba, pe̱ꞌtsi yä soldado ꞌne yä ejército nuꞌu̱ pe̱fi ho̱nse̱ näꞌä xä ñho pa yä benefisio märꞌaa. Po rängeꞌä ha rä Mäkä Tꞌofo tꞌembäbi «Jeoba de yä ejército» (1 Samuel 1:3). Jeoba go geꞌä rä comandante de ndunthi yä ejército de gä e̱nxe̱. ꞌNehe rä Mäkä Tꞌofo udi ge nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, ꞌñenä ngu nꞌa rä ejército näꞌä pe̱päbi Äjuä (Salmo 68:11; Ezequiel 37:1-10). Ha nunä rä ejército Jeoba, xä hñutsꞌi ndelante rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ pa dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini ꞌne xä umbäbi rä autorida. Pe mu̱ hingä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei o hingä o̱tehu̱, ma gä hutsꞌihu̱ en peligro märꞌa yä soldado Jeoba. Hää, ora nꞌa rä kristianu hingi jamäsu ꞌne di nkue̱tho nuꞌmu̱ yä ansiano umbäbi yä tsꞌofo, hutsꞌi en peligro ꞌne japäbi dä sufri märꞌa yä ku de rä mhuntsꞌi (1 Corintios 12:14, 25, 26). Ja ngu di handihu̱, mu̱ gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ xä hñutsꞌi Jeoba pa dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini, ma gä udihu̱ hängu di mädihu̱ märꞌa yä ku.

10, 11. ¿Por hanja xä ñho gä pädihu̱ nuꞌu̱ yä benefisio bi hänkägihu̱ gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida?

¹⁰ ¿Ndaꞌä näꞌä rä hñuu rä raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida? Ngeꞌä di pädihu̱ ge mu̱ gä o̱tehu̱, nzäntho pa mä ñhose̱hu̱. Nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba di mändagihu̱ gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida, nzäntho xikägihu̱ te mä benefisio ma dä hänkägihu̱. Por ejemplo, Jeoba apäbi yä bätsi dä yꞌo̱te yä dada pa njabu̱ dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä mꞌu̱i, ꞌne xudi ndämäni dä za dä me̱ꞌtsi nꞌa rä te pa nzäntho (Deuteronomio 5:16; Efesios 6:2, 3). Jeoba xikägihu̱ ge ma gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi  kongeꞌä mu̱ gä o̱tehu̱ ꞌne gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä ansiano (Hebreos 13:7, 17, TNM). ꞌNehe, xikägihu̱ ge ma gä pe̱ꞌtsihu̱ yä benefisio mu̱ gä o̱tehu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui (Romanos 13:4).

¹¹ Gatꞌho nuꞌu̱ yä raso ya dä handihu̱, geꞌä faxkägihu̱ pa gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida ja ngu di mändagihu̱ Jeoba. Pe ma gä handihu̱ hanja di debe gä udihu̱ rä tꞌekꞌei ha rä familia, ha rä mhuntsꞌi ꞌne ante yä tsꞌu̱tꞌhui.

12. a) ¿Te mä responsabilida xä umbäbi Jeoba nuꞌu̱ yä däme ꞌne yä dada de yä familia? b) ¿Hanja di debe dä kumpli ko nunä responsabilida?

¹² Rä Zi Dada Jeoba, go geꞌä rä Hyokäte de yä familia, ꞌne koꞌmu̱ näꞌä nꞌa rä Zi Dada de gä orden, näꞌä  xipäbi yä familia hanja ri ꞌñehe dä mꞌu̱i organisada pa njabu̱ gatꞌho dä mꞌu̱i ko rä johya (1 Corintios 14:33, TNM). Jeoba xä umbäbi rä autorida ꞌne xä hñutsꞌi ngu yä ñäxu nuꞌu̱ yä däme o yä dada pa go geꞌu̱ dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä familia. Pa dä kumpli ko nunä responsabilida nuꞌu̱ yä däme o yä dada, mähyoni dä umbäbi rä tꞌekꞌei rä Hesu, ngeꞌä go geꞌä rä ñäxu. ꞌNehe mähyoni dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu de hanja di trata ꞌne di gu̱hni rä mhuntsꞌi (Efesios 5:23, TNM). Hänge nꞌa rä däme hindi debe dä zopu̱ nuꞌu̱ yä responsabilida pe̱ꞌtsi. Hindi debe dä mbo̱ka nixi dä ntsꞌomꞌu̱i. Ja ngu rä Hesu, rä däme di debe dä ñhojäꞌi, dä ꞌñudi rä mhäte, rä tꞌekꞌei, ꞌne hindi debe dä hyoni rä ñhose̱. Rä däme pe̱ꞌtsi te dä beni ge hingo di mändase̱, ꞌne ge ma dä umbäbi ngue̱nda rä Zi Dada Jeoba, näꞌä toꞌo pe̱ꞌtsi gatꞌho rä autorida.

13. ¿Hanja di debe rä ꞌme̱hñä dä kumpli ko näꞌä rä responsabilida xä tꞌumbäbi ha rä familia?

¹³ Rä ꞌme̱hñä geꞌä rä maxte rä däme. Rä ꞌme̱hñä ꞌnehe xä tꞌumbäbi rä autorida ha rä familia, hänge rä Mäkä Tꞌofo mändabi yä bätsi: «Ogi he̱pu̱ rä tsꞌofo ri nänä» (Proverbios 1:8). Pe rä ꞌme̱hñä di rekonose ge  rä däme go geꞌä mänꞌa pe̱ꞌtsi rä autorida ke geꞌä, hänge fatsꞌi pa dä kumpli ko nuꞌu̱ yä responsabilida. Nunka ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei rä däme, ꞌne hingi honi go dä mända o dä hñämbäbi näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi. Ora hingi ꞌmu̱i de acuerdo ko rä däme, ko ndunthi rä tꞌekꞌei xipäbi te di mbeni pe hingi ꞌme̱tuäbi rä tsa. Pe ¿xiꞌmu̱ rä däme hingi pe̱päbi Äjuä? Zäi ge rꞌabu̱ ma dä japäbi xä ñhei dä me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei, pe mäske njabu̱, mähyoni dä yꞌo̱te rä däme. Xti hyandi näꞌä däme ge rä ꞌme̱hñä di porta xä ñho, geꞌä dä za dä japäbi dä ne dä bädi de rä Zi Dada Jeoba (hñeti 1 Pedro 3:1).

14. ¿Te mähyoni dä me̱fi yä bätsi pa dä japi dä johya tanto yä dada ꞌne Jeoba?

¹⁴ Ora yä bätsi yä hogä yꞌo̱de, eꞌspäbi yä nsu nuꞌu̱  yä dada ꞌne yä nänä ꞌne di johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba (Proverbios 10:1). Ha nuꞌu̱ yä familia ꞌmu̱i ho̱nse̱ rä dada o rä nänä, tobe mänꞌa di ja mꞌe̱di ge yä bätsi dä mfaxte ꞌne dä yꞌo̱de. Yä familia ꞌmu̱i ko ndunthi rä johya mu̱ gatꞌho hutsꞌi de yä parte ꞌne di kumpli ko näꞌä rä responsabilida xä umbäbi Äjuä. Njabu̱ eꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba, näꞌä rä Hyokäte de rä familia (Efesios 3:14, 15, TNM).

15. a) ¿Hanja dä za gä udihu̱ ha rä mhuntsꞌi ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Te mä testo ma dä maxkägihu̱ pa gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi? (Hyandi rä rekuadro  «Ma gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi».)

¹⁵ Rä Zi Dada Jeoba xä hñutsꞌi rä Tꞌu̱ ꞌne xä umbäbi gatꞌho rä autorida pa go dä gu̱hni yä mhuntsꞌi (Colosenses 1:13, TNM). Hänge rä Hesu, xä hñutsꞌi nuua ha rä Xiꞌmhai nꞌa «rä ꞌme̱go, rä hogä yꞌo̱de ꞌne xa ja rä mfeni» pa dä matsꞌi ꞌne dä umbäbi näꞌä rä ñhuni di japäbi mꞌe̱di rä hnini Äjuä (Mateo 24:45-47, TNM). Rä Cuerpo Gobernante de yä testigo rä Jeoba go geꞌä näꞌä «rä ꞌme̱go, rä hogä yꞌo̱de ꞌne xa ja rä mfeni». Ja ngu ha nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi de rä siglo I, rä Cuerpo Gobernante ꞌne nuꞌu̱ yä representante —ngu yä superintendente de gä circuito—, umbäbi yä tsꞌofo ꞌne yä instrucción gatꞌho yä ansiano. Hänge ora di o̱tehu̱ yä ansiano, di udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä rä autorida pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba (hñeti 1 Tesalonicenses 5:12, TNM; Hebreos 13:17, TNM).

16. ¿Por hanja rä Mäkä Tꞌofo mää ge yä ansiano xä thahni po mäde de rä espiritu santo?

¹⁶ Yä ansiano ꞌne yä sierbo ministerial ꞌnehe yä imperfecto ngu nuju̱. Mäske njabu̱, nuꞌu̱ yä ku «nꞌa rä  regalo» bi ehe de Jeoba pa dä matsꞌi yä ku dä ze̱di yä jamfri (Efesios 4:8, TNM). Rä Mäkä Tꞌofo mää ge yä ansiano xä thahni po mäde de rä espiritu santo (Hechos 20:28, TNM). ¿Por hanja? Po yoho yä raso. Nꞌaa, koꞌmu̱ rä Mäkä Tꞌofo bi tꞌofo ko rä mfatsꞌi rä espiritu santo Jeoba, hänge änte de dä thutsꞌi nꞌa rä ku de gä ansiano, mꞌe̱tꞌo, märꞌa yä ansiano handi mu̱ di kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisito hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo (1 Timoteo 3:1-7, 12, TNM; Tito 1:5-9, TNM). Yoho, yä ansiano mꞌe̱tꞌo xatuäbi ndunthi rä Zi Dada Jeoba ꞌne apäbi rä espiritu santo pa dä za dä gu̱hni ꞌne dä hyandi xä ñho mu̱ nꞌa rä ku di kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisitoꞌu̱.

17. ¿Por hanja mähyoni dä goꞌmi rä ñäxu yä nju ora di uni o di ja rꞌa yä asignación ha rä mhuntsꞌi?

¹⁷ Ha rä mhuntsꞌi ja ndunthi yä ꞌme̱fi nuꞌu̱ go di nkargo yä ansiano ꞌne yä sierbo ministerial. Por ejemplo, nuꞌu̱ go di nkargo dä gu̱ki rä grupo pa dä bo̱ni dä predika. Pe mu̱ joꞌo nixi nꞌa rä ansiano o sierbo ministerial, nuꞌmu̱ di thutsꞌi nꞌa rä ku näꞌä xä nxixtehe pa dä ja näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä. ¿Xiꞌmu̱ joꞌo ninꞌa rä ku ha rä mhuntsꞌi? Nuꞌmu̱, nꞌa rä nju näꞌä ꞌmu̱i capacitada go dä za dä gu̱ki rä grupo. Pe mu̱ nꞌa nju ma dä uni o ma dä ja nꞌa rä asignación näꞌä go ri ꞌñepäbi dä me̱fi nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä xä nxixtehe, nuꞌmu̱ mähyoni dä goꞌmi rä ñäxu (1 Corintios 11:3-10, TNM). * Nunä rekisito, umbäbi rä oportunida gatꞌho yä nju de dä ꞌñudi rä tꞌekꞌei po näꞌä rä autorida xä hñutsꞌi rä Zi Dada Jeoba tanto ha rä familia ꞌne ha rä mhuntsꞌi.

18, 19. a) ¿Hanja dä za gi esplika Romanos 13:1-7? b) ¿Hanja di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui?

¹⁸ Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌofo hutsꞌi ha Romanos 13:1-7 (hñeti). Xki hñeti nuya yä testo de rä Mäkä Tꞌofo, ma gi da ngue̱nda ge no̱ni «nuꞌu̱ toꞌo hä rä tsꞌu̱tꞌhui» o nuꞌu̱ yä gobiernu de nunä rä xiꞌmhai. Rä Zi Dada Jeoba xä hyopäbi dä mända yä gobiernu pa dä ja rꞌa yä ꞌme̱fi nuꞌu̱ mähyoni. Por ejemplo, pa dä nja rä orden ꞌne pa dä uni nuꞌu̱ yä servicio jakägihu̱ mꞌe̱di. Nuju̱ di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä tsꞌu̱tꞌhui nuꞌmu̱ di o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända xä hñutsꞌi. Di jutꞌihu̱ yä impuesto, ꞌne ora di ñuꞌtsihu̱ nꞌa rä solisitu o formulario di hutsꞌihu̱ ho̱nse̱ näꞌä xa mäjuäni. ꞌNehe di kumplihu̱ ko gatꞌho nuꞌu̱ mä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ ante rä ley, ngu nuꞌmu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä negosio o yä hai. Pe nuju̱ hindi o̱tehu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui nuꞌmu̱ akägihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di nkontraui yä mhända Äjuä. Nuju̱ di thädihu̱ ngu yä apostol nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Nuje mänꞌa ri ꞌñepi gä o̱tehe Äjuä ke yä mhända yä mexiꞌmhai» (Hechos 5:28, 29; hyandi rä rekuadro « ¿Toꞌo di debe gä o̱te?»).

¹⁹ ꞌNehe di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä tsꞌu̱tꞌhui nuꞌmu̱ di tratabihu̱ xä ñho nuꞌu̱ yä representante xä hñutsꞌi. Por ejemplo, nꞌa rä pa rä apostol Pablo bi tsꞌitsꞌi ante rä rey Herodes Agripa ꞌne ante näꞌä rä gobernador mi rä thuhu Festo. Mäske nuya yä tsꞌu̱tꞌhui hingä geꞌä mi pe̱fi, rä apostol Pablo bi nzofoꞌu̱ ko ndunthi rä tꞌekꞌei  (Hechos 26:2, 25). ¿Hanja dä za gä te̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä apostol Pablo? Nuju̱ mähyoni gä nzofohu̱ ꞌne gä tratahu̱ ko ndunthi rä tꞌekꞌei yä tsꞌu̱tꞌhui o nuꞌu̱ yä representante, ngu nꞌa rä polisia. Yä bäsjäꞌi ꞌnehe mähyoni dä umbäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä xahnäte ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi di mpe̱fi ha yä skuela. Pe hingä ho̱nse̱ ma gä udihu̱ rä tꞌekꞌei ko nuꞌu̱ yä jäꞌi yä hojäꞌi kongekhu̱, ꞌnehe di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ di u̱tsagihu̱. Nuꞌu̱ hingä yä testigo rä Jeoba pe̱ꞌtsi te dä hyandi ge nuju̱ nzäntho di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei gatꞌho yä jäꞌi (hñeti Romanos 12:17, 18; 1 Pedro 3:15, TNM).

20, 21. ¿Te mä jäpi ma gä pe̱ꞌtsihu̱ mu̱ gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida?

²⁰ Rä apostol Pedro bi yꞌofo: «Umfu̱ rä tꞌekꞌei gatꞌho yä jäꞌi» (1 Pedro 2:17). Yä jäꞌi xa di sorprendebi ora handi ge di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei, ngeꞌä mäpaya ya kasi hinto di trataꞌu̱ njabu̱. Nuꞌmu̱ di udihu̱ rä tꞌekꞌei, di kumplihu̱ ko näꞌä rä mhända bi uni rä Hesu nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Udihu̱ nꞌa rä hogä mꞌu̱i ha yä thandi ri mikꞌeihu̱ pa dä hyantꞌä ri hogä mꞌu̱ihu̱, ꞌne njabu̱ nuꞌu̱ dä nsunda Äjuä rä Dada nuꞌä bi ꞌmu̱i mähetsꞌi» (Mateo 5:16).

²¹ Koꞌmu̱ ha nunä rä xiꞌmhai ja ho̱nse̱ rä ꞌme̱xui, nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä koraso honi näꞌä rä ñotꞌi bi ehe de Äjuä. Hänge mu̱ gä udihu̱ rä tꞌekꞌei ha mä familiahu̱, ha rä mhuntsꞌi ꞌne ante nuꞌu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui de nunä rä xiꞌmhai, rꞌa de geꞌu̱ asta ma dä ne dä bädi de Äjuä. Pe mu̱ hindä thogi njabu̱, di pädihu̱ ge ma gä johyabihu̱ rä koraso rä Zi Dada Jeoba ꞌne hingä ma gä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱. ¿Hänge otho mä nꞌa rä däta jäpi nguꞌä?