1, 2. a) ¿Por hanja mähyoni gi usa nꞌa rä lampara mu̱ gi yꞌo de gä xui? b) ¿Por hanja dä za gä komparahu̱ mä konsiensiahu̱ ko nꞌa rä lampara?

JA NGUE̱NDA ge gi yꞌo ha nꞌa rä ꞌñuu ꞌne ya ma dä nxui, ¿te gi kamfri ge ma dä maxꞌäꞌi pa dä za gi hyandi habu̱ ma gi netꞌi ꞌne njabu̱ hingi huangi o gi mꞌe̱di? Hää, mähyoni gi usa nꞌa rä lampara pa gi yotꞌi ri ꞌñuu.

² Nꞌa rä lampara ma dä maxꞌäꞌi pa dä za gi hyandi habu̱ ma gi netꞌi pa njabu̱ hingi huangi o gi mꞌe̱di. Ja ngu di handihu̱, nꞌa rä lampara dä za dä ñäni ri te. Njabu̱ ꞌnehe, rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihu̱ nꞌa rä regalo pa dä za gä gu̱hni mä tehu̱. ¿Gi pädi te mä regaloꞌä? Nꞌa rä konsiensia (Santiago 1:17). Nsinke rä konsiensia, hindä za gä pädihu̱ ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinä. Pe ho̱nse̱ mu̱ gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱, ma dä za dä gu̱nkägihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne ma dä maxkägihu̱ pa hingä ꞌuengihu̱ de näꞌä rä ꞌñuu tsitsꞌi ha rä te. Hänge mähyoni gä pädihu̱ xä ñho te me̱ꞌä rä konsiensia ꞌne hanja di mpe̱fi. Ma gä handihu̱ hñuu yä ntꞌani: 1) ¿hanja dä za gä entrenä mä konsiensiahu̱?, 2) ¿por hanja mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä konsiensia märꞌaa?, ꞌne 3) ¿te mä jäpi ma gä häñhu̱ mu̱ gä pe̱ꞌtshu̱ nꞌa rä hogä konsiensia?

3. ¿Te di signifika rä noya «konsiensia» ha rä idioma griego, ꞌne kongehnä te dä za gä pe̱fihu̱?

³ Ha rä Mäkä Tꞌofo, rä noya «konsiensia» ha rä idioma griego di signifika «näꞌä di pädihu̱ de gekhu̱se̱». De gatꞌho näꞌä bi hyoki Äjuä ha rä Xiꞌmhai, ho̱nse̱ yä jäꞌi bi umbi nꞌa rä konsiensia pa dä bädi te ja mbo ha yä koraso ꞌne ha yä mfeni. Ko näꞌä rä konsiensia xä rꞌakägihu̱ Äjuä, nuju̱ dä za gä ñotꞌihu̱ te bi ja mbo ha mä mfenihu̱ ꞌne njabu̱ gä pädihu̱ mu̱ xä ñho näꞌä di pe̱fihu̱ o hinä. Mä konsiensiahu̱ näꞌä ngu nꞌa rä testigo ꞌne ngu nꞌa rä nzaya näꞌä di juzga mu̱ xä ñho o hinä näꞌä di pe̱fihu̱ o näꞌä di mbenihu̱. Nunä dä za dä gu̱nkägihu̱ pa gä pe̱fihu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe, ꞌnehe dä za dä xikägihu̱ mu̱ hinxä ñho näꞌä di beni gä pe̱fihu̱. Mu̱ di huahnihu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho, mä konsiensiahu̱ ma dä jakägihu̱ gä sentihu̱ xä ñho, pe nuꞌmu̱ hinä, ma dä u̱ngägihu̱ mä mfenihu̱.

4, 5. a) ¿Hanja di pädihu̱ ge Adán ꞌne Eva mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä konsiensia? b) ¿Te bi thogi kongeꞌu̱ nuꞌmu̱ bi yꞌo̱tꞌä ngogu yä mhända Äjuä? c) ¿Te mä ejemplo di tinihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi jamäsu yä konsiensia?

⁴ Dende ri mu̱di, Adán ꞌne Eva bi thoki ko nꞌa rä konsiensia. Di handihu̱ ge njabu̱, ngeꞌä mꞌe̱fa de bi peka kontra Äjuä, nuꞌu̱ bi me̱ꞌtsi yä tsa (Génesis 3:7, 8). Pe mäske yä konsiensia bi u̱mbäbi yä mfeni, nuꞌu̱ ya hinte bi za bi me̱fi. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌu̱ xki yꞌo̱tꞌä ngogutho yä mhända Jeoba ꞌne xki huahnise̱ ya hindä yꞌo̱te mäske mi pädi ge ma xä zo̱ho̱ xä nkontraui. Adán ꞌne Eva himi ñꞌoui rä pekado ngu nuju̱. Nuꞌu̱ mi yä perfecto ꞌne mi pädi xä ñho te ma xä thogi ora bi desidi ya himbi yꞌo̱te Jeoba. Pe mäske njabu̱, nuꞌu̱ bi tsꞌäntꞌä yä da ꞌne bi me̱fi näꞌä ya xki mbeni.

 ⁵ Mꞌe̱fa de rä Adán ꞌne rä Eva, gatꞌho yä jäꞌi bi mꞌu̱i ko rä pekado. Pe mäske njabu̱, ndunthi yä jäꞌi xä jamäsu näꞌä xä xipäbi yä konsiensia ꞌne hinxä yꞌo̱tꞌä ngogutho ngu rä Adán ꞌne rä Eva. Por ejemplo, Job nzäntho bi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu Jeoba, ꞌne bi za bi ꞌñenä: «Nuga ma gä sigi gä mihi mä justisia ꞌne nunka ma gä he̱gi dä ma; mä koraso hingä ma dä kondenägi durante nuꞌu̱ yä pa ma gä ꞌmu̱i» (Job 27:6). * Pa gatꞌho näꞌä mi mbeni dä me̱fi, Job nzäntho mi jamäsu näꞌä mi xipäbi rä konsiensia, ꞌne geꞌä mi hopäbi dä gu̱hni. Hänge rä konsiensia Job hingä mi tsu̱i, nixi mi japi dä me̱ꞌtsi rä tsa. Pe himbi thogi njabu̱ ko rä konsiensia David. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge «rä koraso David bi sigi bi u̱mbäbi». ¿Por hanja? Ngeꞌä David xki ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei Saúl, näꞌä rä rey xki hñutsꞌi Jeoba (1 Samuel 24:5). ¿Te bi bädi David de geꞌä? Bi ꞌñuti ge pa mä nꞌa rä pa, mi debe dä jamäsu näꞌä mi pe̱fi ꞌne ge hindä ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ xä hñutsꞌi Jeoba pa dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu.

6. ¿Te udi ge gatꞌho yä jäꞌi xä tꞌumbäbi nꞌa rä konsiensia?

⁶ Yä ꞌme̱go rä Zi Dada Jeoba hingä ho̱nse̱ꞌu̱ xä tꞌumbäbi nꞌa rä konsiensia. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuꞌu̱ yä jäꞌi de märꞌa yä dähni, mäske hingi pe̱ꞌtsi rä ley, nuꞌu̱ pe̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe huxä ha rä ley. Nuyu̱ yä jäꞌi mäske hingi pe̱ꞌtsi rä ley, nuyu̱ pädi ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinxä ñho. Nuyu̱ gehyu̱ udi ge rä ley xä ntꞌofo ha yä koraso, mientra yä konsiensia udi ge hää njabu̱  ꞌne yä mfeni go geꞌä xipäbiꞌu̱ mu̱ xä ñho näꞌä pe̱fi o hinä» (Romanos 2:14, 15, TNM). Hää, asta nuꞌu̱ yä jäꞌi hinte pädi de nuꞌu̱ yä mhända Äjuä, ndunthi yä mꞌiki nuꞌu̱ jamäsu näꞌä xipäbi yä konsiensia ꞌne ꞌmu̱i ja ngu di ho Äjuä.

7. ¿Por hanja rꞌabu̱ hindi mpe̱fi xä ñho mä konsiensiahu̱?

⁷ Pe rꞌabu̱ mä konsiensiahu̱ dä za dä tsꞌoki ꞌne hindä mpe̱fi xä ñho. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ma gä benihu̱ näꞌä rä ejemplo dä mäñhu̱ de nꞌa rä lampara. ¿Te ma dä thogi mu̱ näꞌä lampara hingä u̱tꞌpäbihu̱ yä pila? Mäske grä hñähu̱, hingä ma dä za dä yotꞌi mä ꞌñuuhu̱. Njabu̱ thogi ꞌnehe ko mä konsiensiahu̱, mu̱ nuju̱ hindi nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, ja ngue̱nda ge hindi u̱tꞌpäbihu̱ yä pila näꞌä mä lamparahu̱, ꞌne hingä ma dä za dä ꞌñutkägihu̱ ndaꞌä rä ꞌñuu xä ñho ꞌne ndaꞌä hinä. Hänge pa dä mpe̱fi xä ñho mä konsiensiahu̱, di jakägihu̱ mꞌe̱di rä mfatsꞌi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne rä espiritu santo Jeoba. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Hindi hate, ngeꞌä mä konsiensia mähye̱gi ko rä espiritu santo Äjuä, udi ge hää njabu̱» (Romanos 9:1, TNM). Pe xibye̱, ¿hanja dä za gä pädihu̱ mu̱ mä konsiensiahu̱ hää di mpe̱fi mähye̱gi ko rä espiritu santo Äjuä? Pa geꞌä, pe̱ꞌtsi te gä entrenähu̱ xä ñho mä konsiensiahu̱.

8. a) ¿Te dä za dä tsꞌoni mä konsiensiahu̱? b) ¿Toꞌo di debe gä o̱tehu̱ ora te ma gä pe̱fihu̱? c) Mu̱ mä konsiensiahu̱ hingi tsu̱kägihu̱, ¿dä za gä mäñhu̱ ge di mpe̱fi xä ñho? (Hyandi rä nota.)

⁸ ¿Hanja di debe gi usa ri konsiensia änte de gi pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe? Ndunthi yä jäꞌi enä: «Ma gä pe̱fi näꞌä xikägi mä koraso». ꞌNepu̱ mää: «Mä konsiensia hopkägi  gä pe̱fi njabu̱». Pe beni ge nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ja ha mä korasohu̱, ja ndunthi rä tsꞌe̱di ꞌne dä za dä tsꞌoni mä konsiensiahu̱. Njabu̱ udi rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ enä: «Rä koraso geꞌä mänꞌa rä traisionero de gatꞌho ꞌne hingi ho dä yꞌo̱de. ¿Toꞌo dä za dä bädi te nguꞌä?» (Jeremías 17:9). Hänge, änte de te gä pe̱fihu̱, pe̱ꞌtsi te gä o̱dehu̱ näꞌä xikägihu̱ rä Zi Dada Jeoba hingä näꞌä xikägihu̱ mä korasohu̱. *

9. ¿Por hanja mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu rä Zi Dada Jeoba?

⁹ Mu̱ di entrenähu̱ mä konsiensiahu̱, ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu rä Zi Dada Jeoba, ꞌne hingä ma gä pe̱fihu̱ näꞌä xikägihu̱ mä korasohu̱, ngeꞌä hindi ne gä u̱mbäbihu̱ rä mfeni. Njabu̱ udi rä ejemplo Nehemías nuꞌmu̱ mi rä gobernador ha Jerusalén. Nehemías mi pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä obligabi yä jäꞌi dä gutꞌi yä impuesto, pe näꞌä himbi me̱fi njabu̱. ¿Gi pädi por hanja? Nehemías bi ꞌñenä: «Nuga hindä pe̱fi njabu̱ po näꞌä rä hogä ntsu di pe̱ꞌspäbi Äjuä» (Nehemías 5:15). Nehemías himbi maltrata yä jäꞌi, ngeꞌä himi ne dä u̱mbäbi rä koraso rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ nuju̱ hindi ne gä u̱mbäbihu̱ rä koraso rä Zi  Dada Jeoba; änte de gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe, mähyoni gä hetihu̱ rä Mäkä Tꞌofo pa gä pädihu̱ te di mbeni de geꞌä.

10, 11. a) ¿Te mä tsꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo ma dä maxkägihu̱ pa gä handihu̱ mu̱ ma gä tsihu̱ yä ithe o hinä? b) ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ nuꞌmu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ yä ntꞌani o yä duda?

¹⁰ Por ejemplo, mu̱ ma gä ntinihu̱ ha nꞌa rä kombibio ko yä ku ꞌne di pädihu̱ ge ma dä tꞌuni nꞌa tu̱i rä sei, rä binu o märꞌa yä ithe, zäi ge di ñꞌanise̱hu̱: «Xi nuga, ¿dä hogi gä tsi nꞌa tu̱i rä ithe o hinä?». Pa gä pädihu̱ näꞌä ma gä pe̱fihu̱, mꞌe̱tꞌo mähyoni gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱. ¿Hanja dä za gä jahu̱? Mähyoni gä pädihu̱ xä ñho te mää rä Mäkä Tꞌofo de geꞌä. Rä Mäkä Tꞌofo hindi proibi toꞌo dä zi nꞌa zi tu̱i rä ithe, ꞌne asta eꞌspäbi rä nsu Jeoba ngeꞌä go xä rꞌakägihu̱ rä binu (Salmo 104:14, 15). Pe rä Mäkä Tꞌofo hää di proibi toꞌo dä zi ndunthi yä ithe. ꞌNehe di proibi nuꞌu̱ yä ngo habu̱ di nti yä jäꞌi ꞌne mafi (Lucas 21:34; Romanos 13:13). Rä Mäkä Tꞌofo udi xä ñho ge toꞌo di nti, ꞌñenä go pe̱fi nuꞌu̱ yä däta pekado o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo (1 Corintios 6:9, 10, TNM). *

¹¹ Yä tsꞌofo ngu nuꞌu̱ ya dä handihu̱, geꞌu̱ faxkägihu̱ pa gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱ ꞌne hingä hopäbihu̱ dä megi. Hänge nuꞌmu̱ toꞌo dä mbitagihu̱ ha nꞌa rä kombibio habu̱ di handihu̱ ge ngu ma dä tꞌuni yä ithe, mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Te gatꞌho ma dä nja? ¿Ma dä nja ndunthi yä ithe ꞌne yä nxaxhni? ¿Te dä za gä mää de geki? ¿Ya xkä tu gä tsi yä ithe? ¿Di jakägi mꞌe̱di gä tsi yä ithe pa gä senti xä ñho o pa dä nja mä  balo? ¿Dä za gä tantia hängu näꞌä ma gä tsi?». Nuꞌmu̱ di honihu̱ te mä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo ꞌne tobe di pe̱ꞌtsihu̱ yä ntꞌani o yä duda, mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi (hñeti Salmo 139:23, 24). Njabu̱, di hopäbihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä gu̱nkägihu̱ ko rä espiritu santo. ꞌNe njabu̱ di entrenähu̱ mä konsiensiahu̱ pa dä bädi dä jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo. Pe ja mä nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä mähyoni gä o̱tꞌehu̱ ngue̱nda änte de gä desidihu̱ te ma gä pe̱fihu̱.

12, 13. ¿Por hanja mä konsiensiahu̱ hingä mähye̱gi ko yä konsiensia märꞌa yä ku, ꞌne hanja dä za gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei?

¹² Ndunthi yä mꞌiki, ma gä dahu̱ ngue̱nda ge mä konsiensiahu̱ hingä mähye̱gi ko yä konsiensia märꞌa yä ku. Rꞌabu̱, rꞌa yä ku hingi numäñho rꞌa yä tꞌo̱tꞌe, pe märꞌa yä ku hää di ho ꞌne hingi handi xä tsꞌo. Ja ngu nuꞌu̱ yä ithe dä mäñhu̱, rꞌaa di ho dä zi nꞌa zi tu̱i rä ithe ora di kombibi nꞌa rato ko yä amigo, pe märꞌaa hingi handi xä ñho dä me̱fi njabu̱. ¿Por hanja hingä gatꞌho yä ku pe̱ꞌtsi mähye̱gi yä konsiensia? ¿Por hanja mähyoni gä pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei yä konsiensia märꞌaa?

¹³ Yä jäꞌi hingä mähye̱gi po ndunthi yä raso, ngeꞌä nꞌañꞌo näꞌä luga habu̱ xä te ꞌne näꞌä mꞌu̱i xä me̱ꞌtsi. Ja ngu rꞌa yä kristianu nuꞌu̱ bi me̱ꞌtsi nꞌa rä bisio mä mꞌe̱tꞌo, zäi ge beni hanja xa bi japäbi xä ñhei dä do̱ge näꞌä bisioꞌä (1 Reyes 8:38, 39). Por ejemplo, mu̱ nꞌa rä ku mi tsi ndunthi yä ithe mä mꞌe̱tꞌo ꞌne penä bi za bi hye̱gi, zäi ge mu̱ gä mbitabihu̱ nꞌa tu̱i rä ithe hingä ma dä ne dä zi ngeꞌä hingi ꞌne dä dagi mänꞌaki  ha näꞌä bisioꞌä. Mu̱ dä thogi njabu̱, ¿ma gä nkue̱hu̱ ngeꞌä himbi ne bi zi? ¿Ma gä japäbihu̱ dä zi? Hinä. Mu̱ di mädihu̱ mä kuhu̱, ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei ꞌne hingä ma gä nkue̱hu̱ nixi gä obligabihu̱ dä zi yä ithe mu̱ hingi ne.

14, 15. a) ¿Hanja bi nheki ha nuꞌu̱ yä pa rä apostol Pablo ge mi nꞌañꞌo yä konsiensia nuꞌu̱ yä ku de ha yä mhuntsꞌi? b) ¿Te mä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo?

¹⁴ Ha nuꞌu̱ yä pa rä apostol Pablo bi hyandi ge mi nꞌañꞌo yä konsiensia nuꞌu̱ yä ku de ha yä mhuntsꞌi. Rꞌa de nuꞌu̱ yä kristianu, mi u̱mbäbi yä konsiensia nuꞌu̱ yä ñhuni mi ꞌma ha rä tai, ngeꞌä nuꞌu̱ mi pädi ge rꞌabu̱ mi ehe de nuꞌu̱ yä ofrenda mi thoki pa yä idolo (1 Corintios 10:25). Rä apostol Pablo hingä mi mbeni njabu̱ de nuꞌu̱ yä ñhuni mi ꞌma ha rä tai, ngetꞌho pa geꞌä, nuꞌu̱ yä idolo hinte mi yä me̱ꞌu̱, ꞌne mi pädi ge nuꞌu̱ yä ñhuni mi ehe de Jeoba hingä de nuꞌu̱ yä idolo. Pe rä apostol Pablo ꞌnehe mi pädi ge hingä gatꞌho mi mbeni njabu̱, ngetꞌho rꞌa de geꞌu̱ xki xo̱kämbeni yä idolo änte de xä zo̱ho̱ xä nkristianu, hänge hinte mi ne dä bädi de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mi thoki pa yä idolo. Xibye̱, ¿te bi me̱fi rä apostol Pablo?

¹⁵ Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuju̱ ya tse̱di mä jamfrihu̱, mähyoni gä ze̱tihu̱ yä debilida nuꞌu̱ tobe hingi tse̱di yä jamfri ꞌne hingä honi mä ñhose̱hu̱. Ngeꞌä asta rä Kristo himbi hyoni rä ñhose̱» (Romanos 15:1, 3, TNM). Nuya yä noya udi ge ja ngu bi me̱fi rä Hesu, mähyoni gä hombäbihu̱ yä ñho mä kuhu̱ ꞌne hingä honi mä ñhose̱hu̱. Ha rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe udi ge rä apostol Pablo bi desidi hinxä zi yä ngo̱, pa njabu̱ hinxä japi xä mfeꞌtse o xä u̱mbäbi yä konsiensia märꞌa yä ku. Hää, ngeꞌä rä apostol Pablo mi pädi ge rä Kristo  xki uni rä te po kada nꞌa de geꞌu̱ (hñeti 1 Corintios 8:13, TNM; 10:23, 24, 31-33, TNM).

16. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ mu̱ märꞌa yä kristianu pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di u̱ni mä konsiensiahu̱?

¹⁶ Pe, ¿xiꞌmu̱ go märꞌa yä kristianu pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di u̱ni mä konsiensiahu̱? Mu̱ rä Mäkä Tꞌofo hinte mää de geꞌä, nuju̱ hindi debe gä ñämäñꞌu̱hu̱ de näꞌä pe̱fi. Ngeꞌä rꞌabu̱ ja rꞌa yä asunto habu̱ kada nꞌa rä kristianu di debe dä desidise̱ te ma dä me̱fi (hñeti Romanos 14:10, TNM). Äjuä xä rꞌakägihu̱ nꞌa rä konsiensia pa gä juzgase̱hu̱ näꞌä di pe̱fihu̱, hingä pa go gä juzgahu̱ näꞌä pe̱fi märꞌaa. Rä Hesu bi ꞌñenä: «Ya ogi juzgahu̱, pa njabu̱ hindä njuzgaꞌihu̱» (Mateo 7:1, TNM).  Ninꞌa rä kristianu hindi debe dä mfada po nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hopi dä me̱fi yä konsiensia märꞌa yä ku. Hää, en lugar de gä ñämäñꞌu̱hu̱ de mä kuhu̱, mähyoni gä mädihu̱ ꞌne gä nupä mfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (Romanos 14:19).

17. ¿Te xä thogi ko yä konsiensia rꞌa yä jäꞌi?

¹⁷ Rä apostol Pedro bi ꞌñenä: «Pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä konsiensia» (1 Pedro 3:16, TNM). Gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä konsiensia ante yä da Äjuä, xi nꞌa rä däta jäpi. Pe mäpaya, hingä gatꞌho yä jäꞌi pe̱ꞌtsi nunä däta jäpi.  Rä apostol Pablo bi mää ge rꞌa yä jäꞌi «xä megi yä konsiensia ꞌñenä xä thuꞌspäbi nꞌa rä märka ko nꞌa rä pa bo̱jä» (1 Timoteo 4:2, TNM). Por ejemplo, ¿xkä hyandi te thogi ora yä jäꞌi ju̱ nꞌa rä pa bo̱jä pa di märka yä ndämfri? Habu̱ di thuꞌspäbi näꞌä märka, ko rä tiempo di megi ꞌne ya hinte di senti. Njabu̱ xä thogi ko yä konsiensia ndunthi yä jäꞌi: xä megi ꞌne ya hinte di senti. Hänge ora pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, yä konsiensia hingi u̱ni, hingi tsu̱i ꞌne nixi ja yä tsa. Nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱ ya hingi mportabi mu̱ geꞌä pe̱fi o hinä.

18, 19. a) ¿Hanja dä za dä maxkägihu̱ nuꞌmu̱ tsu̱kägihu̱ mä konsiensiahu̱? b) ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ tobe tsu̱kägihu̱ mä konsiensiahu̱ mäske Jeoba ya xä punꞌgägihu̱?

¹⁸ Ora tsu̱kägihu̱ mä konsiensiahu̱, udi ge xtä pe̱fihu̱ nꞌa rä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Mu̱ gä o̱dehu̱ näꞌä xikägihu̱ mä konsiensiahu̱ ꞌne gä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱, Äjuä ma dä punꞌgägihu̱ mäske xi nꞌa rä däta pekado näꞌä xtä o̱tꞌehu̱. Njabu̱ bi thogi ko rä rey David. Näꞌä bi yꞌo̱tꞌe rꞌa yä däta pekado, pe Äjuä bi pumbäbi ngetꞌho näꞌä bi arrepenti ko ngatꞌho rä koraso. Hää, rä rey David xa bi u̱tsa nuꞌu̱ yä pekado xki me̱fi ꞌne bi desidi ge ya nunka ma xä me̱fi njabu̱ mänꞌaki. David bi hyandäse̱ ge Jeoba xa rä “hojäꞌi ꞌne ya xä ñhoki pa dä uni rä mpumbäte” (Salmo 51:1-19; 86:5). Pe, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ tobe tsu̱kägihu̱ mä konsiensiahu̱ mäske Jeoba ya xä punꞌgägihu̱?

¹⁹ Mu̱ ya dä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ ꞌne rä Zi Dada Jeoba ya bi punꞌgägihu̱, ya hinte ma gä tähähu̱ mu̱ mä konsiensia sigi tsu̱kägihu̱. Hänge pe̱ꞌtsi te gä «kombensehu̱ mä korasohu̱» ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mädä ke näꞌä di senti mä korasohu̱.  Mähyoni gä aseptahu̱ rä mhäte ꞌne rä mpumbäte rä Zi Dada Jeoba, ꞌne gä jamäsuhu̱ näꞌä rä tsꞌofo di umbäbihu̱ märꞌa yä zi jäꞌi nuꞌmu̱ di embäbihu̱: «Pe̱ꞌtsi te gi beni ge rä Zi Dada Jeoba xa di mäꞌi ꞌne ge ya bi punꞌäꞌi ri pekado» (hñeti 1 Juan 3:19, 20, TNM). Gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi bi hänkägihu̱ ndunthi rä johya, nꞌa rä hogä tsaya ꞌne nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho. Ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ mi pe̱fi yä däta pekado mä mꞌe̱tꞌo, nubye̱ xä zo̱ho̱ xä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko nꞌa rä hogä konsiensia (1 Corintios 6:11, TNM).

20, 21. a) ¿Pa te bi thoki nunä mfistꞌofo? b) ¿Hanja di debe gä usahu̱ näꞌä rä libertad xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

²⁰ Nunä mfistꞌofo bi thoki pa dä maxkägihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä konsiensia ꞌne gä tinihu̱ rä johya mäske di ꞌmu̱ihu̱ ha nunä xiꞌmhai habu̱ di mända rä Zithu. Mäjuäni ge nunä mfistꞌofo hingä ma dä xikägihu̱ te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa kada nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di thogihu̱ hyaxtho. ꞌNehe, mähyoni gä benihu̱ ge ja rꞌa yä asunto habu̱ kada nꞌa rä kristianu go di debe dä desidise̱ te ma dä me̱fi. Hää, nunä mfistꞌofo bi thoki pa dä maxkägihu̱ gä pädihu̱ hanja gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne njabu̱ gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱ pa dä bädi ꞌne dä xikägihu̱ ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo. Nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moisés mi obligabi yä jäꞌi dä me̱fi yä mhända Äjuä, pe «rä Ley rä Kristo» hingi obligagihu̱. Näꞌä di mbitagihu̱ gä usahu̱ mä konsiensiahu̱ ꞌne gä hopäbihu̱ dä gu̱nkägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo (Gálatas 6:2, TNM). Rä Zi Dada Jeoba pe̱skägihu̱ ndunthi rä komfiansa ꞌne xä rꞌakägihu̱ ndunthi rä libertad. Pe hindi debe gä «usahu̱ näꞌä rä  libertad ngu nꞌa rä máscara» pa gä pe̱fihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe (1 Pedro 2:16, TNM). En lugar de geꞌä, ma gä usahu̱ näꞌä libertad pa gä udihu̱ hängu di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba.

²¹ Nuꞌmu̱ gä fu̱di gä pädi de rä Zi Dada Jeoba, gä fu̱di gä yꞌo ha näꞌä rä ꞌñuu tsitsꞌi ha rä te. Pa gi sigi gi yꞌo ha näꞌä ꞌñuuꞌä, mähyoni gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa dä maxꞌäꞌi gi hyandi hanja dä za gi pe̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo. ꞌNepu̱, nguntꞌä pe̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌofo pa gi entrenä ri konsiensia, ꞌne njabu̱ gi «da ngue̱nda ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinxä ñho» (Hebreos 5:14, TNM). Mu̱ gi entrenä xä ñho ri konsiensia, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi hyaxtho ha ri mꞌu̱i. Ja ngu nꞌa rä lampara näꞌä di yotꞌi ri ꞌñuu, ri konsiensia ma dä gu̱hnäꞌi pa gi huahni gi pe̱fi näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba, ꞌne njabu̱ nunka gi hye̱gi näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱.