1-3. a) ¿Hanja handi ndunthi yä jäꞌi rä ꞌme̱fi? b) ¿Te udi rä Mäkä Tꞌofo de rä ꞌme̱fi ꞌne te mä ntꞌani ma gä thädihu̱ ha nunä ntheke?

MÄPAYA ndunthi yä jäꞌi handi rä ꞌme̱fi ngu nꞌa rä kastigo. Nuꞌu̱ di senti ge xa xä ma yä pa ꞌne hinte mä johya tini. ¿Xi nuꞌi xkä senti njabu̱? Ogi turimu̱i, nuꞌi dä za gi mädi ri ꞌme̱fi ꞌne gi tini rä johya.

² Rä Mäkä Tꞌofo mää ge rä ꞌme̱fi bi hä rä johya ꞌne yä benefisio. ꞌNehe udi ge nunä nꞌa rä jäpi bi ehe de Äjuä. Rä rey Salomón bi yꞌofo: «Gatꞌho yä jäꞌi dä ñuni ꞌne dä ntsithe ꞌne dä johya po gatꞌho rä ꞌme̱fi. Nunä nꞌa rä regalo de Äjuä» (Eclesiastés 3:13). Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba di mäkägihu̱ ndunthi ꞌne nzäntho honi mä ñhohu̱, Näꞌä ne gä tinihu̱ rä johya ha mä ꞌme̱fihu̱ ꞌne gä disfrutahu̱ nuꞌu̱ yä benefisio bi hänkägihu̱. Pa hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakhu̱ Äjuä, mähyoni gä handihu̱ rä ꞌme̱fi ja ngu handiꞌä ꞌne gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱ (hñeti Eclesiastés 2:24; 5:18).

³ Ha nunä ntheke ma gä thädihu̱ nuya goho yä ntꞌani: ¿hanja dä za gä tinihu̱ rä johya po gatꞌho näꞌä rä ꞌme̱fi di jahu̱? ¿Te mä ꞌme̱fi hindi debe dä me̱ꞌtsi yä kristianu? ¿Hanja ri ꞌñehe gä handihu̱ näꞌä  mä ꞌme̱fihu̱ ꞌne näꞌä ꞌme̱fi di umbäbihu̱ Äjuä? ¿Ndaꞌä näꞌä rä ꞌme̱fi mänꞌa xa mähyoni gä pe̱fihu̱? Mꞌe̱tꞌo ma gä handihu̱ näꞌä hogä ejemplo udi rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu.

4, 5. ¿Hanja di pädihu̱ ge Jeoba xa rä me̱fi?

⁴ Rä Zi Dada Jeoba geꞌä xa rä hogä me̱fi de gatꞌho. Po rängeꞌä Génesis 1:1 enä: «Dende rä mu̱di Äjuä bi hyoki mähetsꞌi ꞌne rä xiꞌmhai». Ora bi uadi bi hyoki gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuua ha rä Xiꞌmhai, Näꞌä bi hyandi ge nuꞌu̱ yä ꞌme̱fiꞌu̱ «xi xmä ñho» (Génesis 1:31). Hää, Jeoba xa bi johya po gatꞌho näꞌä rä ꞌme̱fi xki hyoki. ꞌNe di pädihu̱ ge njabu̱, ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo mää ge Jeoba näꞌä nꞌa rä «Zi Dada de gä johya» (1 Timoteo 1:11, TNM).

⁵ Rä Zi Dada Jeoba nzäntho xa rä me̱fi ꞌne nunka tsaya. Hänge ndunthi yä siglo mꞌe̱fa de xki hyoki rä Xiꞌmhai, rä Hesu bi ꞌñenä: «Äjuä mä Dada hingi tsaya di mpe̱fi» (Juan 5:17). Pe, ¿te xä me̱fi Jeoba durante nuꞌu̱ yä siglo xä thogi? Näꞌä dende mähetsꞌi, di su ꞌne di gu̱hni yä mexiꞌmhai. ꞌNehe xä huahni rꞌa yä jäꞌi pa dä mända ko rä Hesu ha mähetsꞌi (2 Corintios 5:17, TNM). Näꞌä xa di sigi di mpe̱fi asta xa dä kumpli ko näꞌä xä promete: dä umbäbi nꞌa rä te pa nzäntho ꞌne nꞌa rä hogä mꞌu̱i gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi di mädi ꞌne o̱tuäbi yä mhända (Romanos 6:23, TNM). Jeoba xa di johya po gatꞌho nuꞌu̱ yä resultado xä nheki de näꞌä xä me̱fi, ngeꞌä yä miyontho yä jäꞌi xä yꞌo̱de nuꞌu̱ yä rꞌayꞌo hogä noya de rä Tsꞌu̱tꞌhui, xä joni kongeꞌä, xä paati yä ꞌmu̱i ꞌne sigi o̱tꞌe ntsꞌe̱di pa hindä hye̱gi näꞌä rä mhäte xä hñäni de Geꞌä (Juan 6:44, TNM).

6, 7. ¿Te mä hogä ejemplo bi uni rä Hesu?

 ⁶ Po ndunthi rä tiempo rä Hesu xa xä mpe̱fi ndunthi ꞌne xä ꞌñudi nꞌa rä hogä ejemplo. Änte de xä ꞌñehe rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, näꞌä mi mpe̱fi ko rä Dada ꞌne bi ꞌñudi ge «xa mi pädi dä mpe̱fi xä ñho» ora bi matsꞌi bi hyoki gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ bi ja ha «mähetsꞌi ꞌne nuua ha rä xiꞌmhai» (Proverbios 8:22-31; Colosenses 1:15-17). ꞌNe nuꞌmu̱ bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, näꞌä bi sigi bi mpe̱fi ndunthi. Dende mi bätsi näꞌä bi bädi rä ꞌme̱fi de gä «yaxi», ꞌne bi zo̱ho̱ bi fädi ngu rä carpintero (Marcos 6:3). * Mähyoni gä benihu̱ ge mäyaꞌmu̱, yä carpintero himi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä erramienta fädi mäpaya, ꞌne pe̱ꞌtsi te mi honi ꞌne mi he̱nise̱ nuꞌu̱ yä zaa mi usa. Hänge xa mi ja mꞌe̱di ndunthi rä tsꞌe̱di ꞌne pe̱ꞌtsi te mi honi hanja dä ꞌñäꞌtsi nuꞌu̱ yä zaa. ¿Dä za gi imäjinä hanja rä Hesu mi pa mi honi, mi he̱ni ꞌne mi theni nuꞌu̱ yä zaa? ¿Dä za gi imäjinä ora rä Hesu mi hoki yä nguu, ora mi u̱xä yä biga pa dä thokuäbi yä njoꞌmi ꞌne ora mi etꞌi yä goxthi o mi hoki märꞌa yä mueble? Pe rä Hesu mi tini ndunthi rä johya ora mi hoki nuya yä ꞌme̱fi.

⁷ Rä Hesu bi ungä ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä ꞌne nzäntho bi kumpli ko näꞌä däta ꞌme̱fiꞌä. Pa dä dini ndunthi yä jäꞌi, näꞌä xi mi nangi nꞌitꞌho ꞌne mi tsaya asta nxui (Lucas 21:37, 38; Juan 3:2). Rä Mäkä Tꞌofo mää ge rä Hesu mi pa «ha yä hnini ꞌne ha yä tꞌu̱kä hnini, ꞌne mi ungä ntꞌo̱de nuꞌu̱ yä rꞌayꞌo hogä noya de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä» (Lucas 8:1, TNM). Näꞌä bi ñꞌo yä nthebetho yä kilometro, mi yꞌo ha yä fonthai gä ꞌñuu pa mi häꞌspäbi yä jäꞌi nuꞌu̱ yä hogä noyaꞌu̱.

8, 9. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge rä Hesu bi dini rä johya po näꞌä rä ꞌme̱fi bi ja?

 ⁸ ¿Bi dini rä johya rä Hesu de bi ꞌñudi de rä Noya Äjuä? ¡Hää! Näꞌä bi motꞌi yä hogä noya de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ha yä koraso yä jäꞌi, pa mꞌe̱fa yä de̱ni ho̱nse̱ go bi sigi ko nunä ꞌme̱fi. Mäske rä Hesu rꞌabu̱ mi thogi rä thuhu, nunä mäkä ꞌme̱finä geꞌä mi fatsꞌi ꞌne mi umbäbi rä tsꞌe̱di (Juan 4:31-38). Imäjinä hängu rä johya bi me̱ꞌtsi rä Hesu mi huati näꞌä ꞌme̱fi xki umbäbi Äjuä, hänge ko ndunthi rä johya bi za bi ꞌñembäbi: «Bi nheki ri nsunda nuua ha rä xiꞌmhai, ngeꞌä ya xtä huatä ri ꞌme̱fi nuꞌä gä ꞌme̱pkägi gä pe̱fi» (Juan 17:4).

⁹ Ngu dä handihu̱, rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu geꞌu̱ xa yä däta ejemplo de nuꞌu̱ nzäntho tini rä johya po gatꞌho näꞌä pe̱fi. Näꞌä rä mhäte di sentihu̱ po Jeoba, geꞌä jakägihu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i (Efesios 5:1). ꞌNehe näꞌä rä mhäte di sentihu̱ po rä Hesu geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo (1 Pedro 2:21, TNM). Nubye̱ ma gä handihu̱ hanja dä za gä tinihu̱ rä johya po gatꞌho näꞌä rä ꞌme̱fi di jahu̱.

10, 11. ¿Te dä za dä maxkägihu̱ pa gä jahu̱ mä ꞌme̱fihu̱ ko rä johya?

¹⁰ Gatꞌho yä kristianu pe̱ꞌtsi te dä mpe̱fi. Pe mäske di nehu̱ gä mpe̱fihu̱ ko rä johya, rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei, mänꞌa mu̱ hindi hohu̱ näꞌä rä ꞌme̱fi di jahu̱. Mu̱ di thogihu̱ njabu̱, ¿hanja dä za gä tinihu̱ rä johya ha mä ꞌme̱fihu̱?

¹¹ Mbeni por hanja gi mpe̱fi. Hingä nzäntho dä za  gä paatihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha ja ha mä ꞌme̱fihu̱, pe hää dä za gä paatihu̱ mä mfenihu̱ ꞌne hanja di handihu̱ mä ꞌme̱fihu̱. Gä benihu̱ hanja handi Äjuä mä ꞌme̱fihu̱ geꞌä ma dä maxkägihu̱. Por ejemplo, mu̱ nuꞌi pe̱ꞌtsi te gi mäntene nꞌa rä familia, mähyoni gi beni ge hindi mporta hängu rä ñhei näꞌä rä ꞌme̱fi gi ja, geꞌä faxꞌäꞌi pa gi umbäbi te dä zi ꞌne te dä hyee ri familia. Äjuä di numäñho ora gi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi kumpli ko nunä responsabilida. Rä Mäkä Tꞌofo enä ge toꞌo hingi mäntene rä familia, mänꞌa xä ntsꞌo näꞌä o̱tꞌe ke näꞌä pe̱fi nꞌa rä jäꞌi näꞌä hingi pe̱päbi Äjuä (1 Timoteo 5:8). Ora di rekonosehu̱ ge näꞌä mä ꞌme̱fihu̱ di jahu̱ bi hämpäbi yä benefisio märꞌaa ꞌne ge faxkägihu̱ pa gä kumplihu̱ ko näꞌä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ änte Äjuä, geꞌä jakägihu̱ gä johyahu̱ ꞌne mänꞌa gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä kumplihu̱ xä ñho ko mä ꞌme̱fihu̱.

12. ¿Te mä jäpi ma gä hänihu̱ mu̱ gä ñꞌonradohu̱ ꞌne hingä ꞌme̱tä mä tiempohu̱?

¹² Mähyoni hingä ꞌme̱tä mä tiempohu̱ ꞌne gä ñꞌonradohu̱. Hingä ꞌme̱tä mä tiempohu̱ ꞌne gä hokihu̱ xä ñho mä ꞌme̱fihu̱, bi hä ndunthi yä jäpi. Rꞌabu̱ yä patron asta mänꞌa di numäñhogihu̱ (Proverbios 12:24; 22:29). Ora dä onradohu̱ ꞌne hindi pehu̱ yä material, yä bojä ꞌne nixi di ꞌme̱tä mä tiempohu̱, bi hänkägihu̱ märꞌa yä benefisio (Efesios 4:28). Ja ngu dä handihu̱ ha Rä ntheke 14, ora dä onradohu̱, yä patron mänꞌa pe̱skägihu̱ rä komfiansa. Pe mäske nuꞌu̱ mä patronhu̱ hindä da ngue̱nda ge dä onradohu̱, nuju̱ ma gä johyahu̱ ngeꞌä ma gä pe̱ꞌtsihu̱ «nꞌa rä hogä konsiensia» ꞌne hingä ma gä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä (Hebreos 13:18, TNM; Colosenses 3:22-24, TNM).

13. ¿Te ma dä thogi mu̱ gä udihu̱ nꞌa rä hogä ejemplo ha mä ꞌme̱fihu̱?

 ¹³ Mbeni ge ora di portahu̱ xä ñho di nsundahu̱ Äjuä. Mu̱ di ꞌmu̱ihu̱ ja ngu di mända rä Mäkä Tꞌofo, gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi di mpe̱fi kongekhu̱ ma dä da ngue̱nda. Hää, ora di portahu̱ xä ñho, di udihu̱ hängu rä muui pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä ntꞌudi xtä pädihu̱ de Äjuä (Tito 2:9, 10). ꞌNehe, yä jäꞌi ma dä numäñho näꞌä relijion di pe̱ꞌtsihu̱ ꞌne näꞌä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Äjuä. ¿Hänge xa ma gä johyahu̱ mu̱ nꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi di mpe̱ꞌmehu̱ dä ne dä bädi de Äjuä po mä hogä ejemplohu̱? Pe tobe ja  mä nꞌa rä tꞌo̱tꞌe mänꞌa xä ñho: ora di portahu̱ xä ñho ha mä ꞌme̱fihu̱, di eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba ꞌne di japäbihu̱ dä johya rä koraso (hñeti Proverbios 27:11; 1 Pedro 2:12, TNM).

14-16. ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yoho yä ntꞌani ri ꞌñehe gä o̱tꞌehu̱ ora ma gä ju̱hu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi?

¹⁴ Rä Mäkä Tꞌofo hingi uni nꞌa rä lista de nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi xä ñho ꞌne ndaꞌu̱ hinä. Pe kongeꞌä hindi signifika ge dä za gi ju̱ nꞌa rä ꞌme̱fi nsinke gi pädi mꞌe̱tꞌo te mä gi pe̱fi. Rä Mäkä Tꞌofo rꞌakägihu̱ yä hogä tsꞌofo nuꞌu̱ faxkägihu̱ pa gä huahnihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä hindä jakägihu̱ gä ꞌuengihu̱ de yä mhända Äjuä (Proverbios 2:6). ¿Hanja dä za gä pädihu̱ ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi hindi ho Äjuä? Pa geꞌä ma gä thädihu̱ yoho yä ntꞌani.

¹⁵ ¿Di proibi rä Mäkä Tꞌofo nunä ꞌme̱fi? Rä Noya Äjuä di proibi gä pehu̱ yä kosa, gä mäñhu̱ yä nkꞌuamba ꞌne gä hokihu̱ yä idolo (Éxodo 20:4; Hechos 15:29; Efesios 4:28; Apocalipsis 21:8). Po rängeꞌä hindi hänihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi habu̱ di mhändagihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa de nuya yä tꞌo̱tꞌe. Näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ma dä maxkägihu̱ pa hingä hänihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä di nkontraui yä mhända (hñeti 1 Juan 5:3, TNM).

¹⁶ Mu̱ gä häni nunä ꞌme̱fi, ¿ma dä jaki gä nkomplise o gä partisipa ha rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di kondenä rä Mäkä Tꞌofo? Gi hyoki yä nguu, nunä nꞌa rä ꞌme̱fi xä ñho. Pe xiꞌmu̱ toꞌo dä kontrataꞌi pa gi hyoki nꞌa rä nijä, ¿te ma gi pe̱fi? Rꞌabu̱ dä za gi mbeni ge koꞌmu̱ ho̱nse̱ ma gi mpe̱fi, hingi partisipa kongeꞌu̱. Pe mu̱ gi hyoki näꞌä ꞌme̱fiꞌä, ma gi mfaxte dä thoki nꞌa rä luga habu̱  hingi tꞌudi näꞌä mäjuäni de Äjuä (Apocalipsis 18:4). Koꞌmu̱ di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba, di nehu̱ gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di kondenä rä Mäkä Tꞌofo.

17. a) Änte de gi huahni nꞌa rä ꞌme̱fi, ¿te mähyoni gi ñꞌanise̱? (Hyandi rä rekuadro « ¿Dä hogi gä ju̱ nunä ꞌme̱fi o hinä?».) b) ¿Hanja dä za dä maxkägihu̱ mä konsiensiahu̱ pa gä huahnihu̱ näꞌä di ho Äjuä?

¹⁷ Pa gä pädihu̱ te mä ꞌme̱fi gä ju̱hu̱, rꞌabu̱ kombasta gä thädihu̱ nuꞌu̱ yoho yä ntꞌani dä handihu̱ ha rä  parrafo 15 ꞌne 16. Pe ja märꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ mähyoni gä handihu̱ änte de gä ju̱hu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi. * Rä hnini Äjuä hingä nzäntho ma dä xikägihu̱ mu̱ gä hänihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi o hinä. Hänge ja gekua di ja mꞌe̱di gä hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ ꞌne gä usa mä mfenihu̱. Ja ngu dä handihu̱ ha Rä ntheke 2 de nunä mfistꞌofo, mähyoni gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱. Pa geꞌä mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä handihu̱ hanja dä za gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ näꞌä xtä pädihu̱. Mu̱ gä jahu̱bu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä entrenähu̱ mä konsiensiahu̱ pa njabu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho Äjuä ꞌne hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ (Hebreos 5:14, TNM).

18. ¿Por hanja rꞌabu̱ xä ñhei gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ ante Äjuä?

¹⁸ Ha nuya yä gäxä pa di ꞌmu̱hu̱, rꞌabu̱ xä ñhei gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ ante Äjuä (2 Timoteo 3:1). ꞌNehe xä ñhei gä tinihu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi. Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä mpe̱fi, pa njabu̱ dä umbi te dä zi ꞌne te dä hyee rä familia. Pe mu̱ hingä nsuhu̱, dä za gä fu̱di gä kꞌatꞌihu̱ yä bojä ꞌne gä mbenihu̱ ja ngu nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi Äjuä, ꞌne geꞌä ma dä hyu̱gägihu̱ de gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ ante Äjuä (1 Timoteo 6:9, 10). Ma gä handihu̱ te dä za dä maxkägihu̱ pa gä sigihu̱ gä honihu̱ mꞌe̱tꞌo «nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mänꞌa xa mähyoni» (Filipenses 1:10, TNM).

19. ¿Por hanja di merese Jeoba gä pe̱ꞌspäbihu̱ gatꞌho mä komfiansahu̱, ꞌne hanja ma dä maxkägihu̱ näꞌä komfiansaꞌä?

¹⁹ Pe̱ꞌspäbi rä komfiansa Jeoba ko ngatꞌho ri koraso (hñeti Proverbios 3:5, 6). ¿Por hanja di merese Jeoba gä pe̱ꞌspäbihu̱ gatꞌho mä komfiansahu̱? Ngeꞌä näꞌä xa di mäkägihu̱ ꞌne di sugägihu̱ (1 Pedro 5:7). Näꞌä mänꞌa pädi xä ñho te di jakägihu̱ mꞌe̱di ꞌne nzäntho ma dä rꞌakägihu̱ näꞌä di honihu̱ (Salmo 37:25). Hänge mähyoni gä jamäsuhu̱ nunä tsꞌofo rꞌakägihu̱: «Odi odä ri mfenihu̱ rä bojä. Dä hñurimu̱ihu̱ ko nuꞌä ya gi pe̱ꞌtshu̱. Ngeꞌä Äjuä enä: “Hiñhaꞌmu̱ gä tsokꞌäthohu̱, nixi gä he̱kꞌäthohu̱”» (Hebreos 13:5). Ndunthi de nuꞌu̱ yä ku uni de gatꞌho yä tiempo pa pe̱päbi Äjuä, dä za dä xikägihu̱ hanja rä Zi Dada xä umbäbi gatꞌho näꞌä honi. Mu̱ nuju̱ hindi dudahu̱ ge Jeoba dä za dä sugägihu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä xa gä tumämu̱ihu̱ habu̱ ma dä ꞌñehe te dä zi o te dä hyee mä familiahu̱  (Mateo 6:25-32). Nunka ma gä hopäbihu̱ ge po ränge yä ꞌme̱fi, ma gä he̱gihu̱ de gä po̱ñhu̱ gä uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ꞌne gä ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi (Mateo 24:14, TNM; Hebreos 10:24, 25, TNM).

20. a) ¿Te di signifika gä huxä mä dahu̱ ha Äjuä? b) ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä huxä mä dahu̱ ha Äjuä?

 ²⁰ Hñuxä ri da ha Äjuä (hñeti Mateo 6:22, 23). Mu̱ xtä huxä mä dahu̱ ha Äjuä, hingä ma gä tumämu̱ihu̱ po gä honihu̱ ndunthi yä tꞌo̱tꞌe. Nꞌa rä kristianu pe̱ꞌtsi te dä hñuxä yä da ha nꞌadä rä tꞌo̱tꞌe: dä me̱päbi rä bolunta Äjuä. Mu̱ gä jahu̱bu̱, hingä ma dä yꞌodä ha mä mfenihu̱ yä bojä ꞌne yä lujo. Ndunthi yä jäꞌi kamfri ge ma dä hämpäbi rä johya nuꞌu̱ yä rꞌayꞌo aparato o nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ja ri bo̱ni. Pe nuju̱ hingä ma gä tegehu̱ mä nzakihu̱ po gä honihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱. Ja hñuu yä tsꞌofo nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ pa hingä häkhu̱ mä dahu̱ de Äjuä: nꞌaa, hingä ñho̱xu̱ yä thai. Yoho, hingä pe̱ꞌtsihu̱ yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ hägägihu̱ ndunthi de mä tiempohu̱ ꞌne mä bojähu̱. Hñuu, gä komformähu̱ ko näꞌä ya di pe̱ꞌtsihu̱. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Gä johyahu̱ ge hindri ꞌme̱ te gä tsihu̱ nixi te gä hehu̱» (1 Timoteo 6:8). Hää, mänꞌa xä ñho hingä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä tꞌo̱tꞌe, pa njabu̱ mänꞌa ma dä za gä pe̱päbihu̱ Äjuä.

21. a) ¿Por hanja mähyoni gä huahnihu̱ ndaꞌä mꞌe̱tꞌo di debe gä pe̱fihu̱? b) ¿Te mä ꞌme̱fi di debe gä jahu̱ mꞌe̱tꞌo?

²¹ Hyoñhu̱ mꞌe̱tꞌo rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Koꞌmu̱ ja ndunthi te gä pe̱fihu̱, mähyoni gä huahnihu̱ ndaꞌä mꞌe̱tꞌo di debe gä pe̱fihu̱. Mu̱ hingä jahu̱bu̱, go ma gä pe̱fihu̱ mꞌe̱tꞌo nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hingä mähyoni ꞌne ya hingo ma dä bongi rä tiempo pa nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mänꞌa xa mähyoni. ¿Te mä ꞌme̱fi di debe gä jahu̱ mꞌe̱tꞌo? Ndunthi yä jäꞌi di ꞌme̱di yä tꞌähä ngeꞌä pa ha yä skuela ꞌne honi dä me̱ꞌtsi nꞌa rä carrera habu̱ dä dähä ndunthi yä bojä. Pe, ¿xi rä Hesu te mi mbeni? Näꞌä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni: «Hyoñhu̱ mꞌe̱tꞌo rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä»  (Mateo 6:33, TNM). Hää, nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu honi mꞌe̱tꞌo rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Udi ha yä mꞌu̱i ge pa geꞌu̱, mänꞌa xa mähyoni dä me̱päbi rä bolunta Äjuä ke dä hyoni nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ofrese nunä xiꞌmhai.

22, 23. a) ¿Te pe̱fi nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ꞌne hanja udi ge pa geꞌu̱ xa mähyoni nunä ꞌme̱fi? (Hyandi rä rekuadro « Nunä desision, xpä hänkägi nꞌa rä mꞌu̱i ko ndunthi rä johya».) b) ¿Hanja ma gä udihu̱ ge di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

²² Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu pädi ge ya di ꞌme̱di tsꞌu̱tho pa dä zo̱ho̱ rä fin, hänge usa de yä tiempo ꞌne yä tsꞌe̱di pa di predika ꞌne uti märꞌa yä jäꞌi de rä Mäkä Tꞌofo (Mateo 24:14, TNM; 28:19, 20, TNM). Ja ngu rä Hesu, pa gekhu̱ xa mähyoni gä jahu̱ nunä ꞌme̱fi ngeꞌä di ñämbäbi yä te yä jäꞌi. ¿Hanja di jahu̱? Rꞌaa, pe̱päbi Äjuä ngu yä publikador, ngu yä prekursor ꞌne märꞌaa ngu yä misionero. Ndunthi yä dada ꞌne yä nänä di nupäbi yä mfeni yä bätsi pa dä usa mäxo̱ge de yä tiempo ꞌne yä tsꞌe̱di pa dä me̱päbi Äjuä. Pe, ¿xi te tähä? Nuꞌu̱ tini ndunthi rä johya ꞌne häni ndunthi yä jäpi (hñeti Proverbios 10:22).

²³ ¿Xi nuꞌu̱ hingi tsa dä uni gatꞌho de yä tiempo pa dä me̱päbi Äjuä ngeꞌä pe̱ꞌtsi te dä mpe̱fi mä ndunthi pa dä hyombäbi te dä zi ꞌne te dä hyee yä familia? Rä Zi Dada Jeoba ne ge nuꞌu̱ dä hyandi rä ꞌme̱fi ja ngu handiꞌä, ꞌne ge dä jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni pa njabu̱ dä dini rä johya. Pe nunka ma gä hopäbihu̱ ge näꞌä rä ꞌme̱fi di pe̱ꞌtsihu̱, dä hñägägihu̱ de gä uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Njabu̱, ¡ma gä udihu̱ hängu di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne ge hindi ne gä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱!