1. ¿Te bi yꞌadi rä Hesu ha näꞌä rä sadi bi yꞌo̱tꞌe näꞌä xui änte de xä du?

NÄꞌÄ xui änte de xä du rä Hesu, näꞌä bi ꞌñudi ge xa mi turämu̱i po näꞌä ma xä thogi yä de̱ni. Hänge bi xatuäbi rä Dada ꞌne bi ꞌñembäbi: «Hindi aꞌäꞌi pa gi tsitsꞌi de gekua ha rä xiꞌmhai, nuꞌä di aꞌäꞌi, ñäniyu̱ de rä tsꞌondähi. Nuyu̱ ya hingyä me̱ti rä xiꞌmhai, ngugi ꞌnehe hingo rä me̱tigi rä xiꞌmhai» (Juan 17:15, 16). Ko nuya yä noya, rä Hesu bi ꞌñudi ge xa mi mädi yä de̱ni ꞌne bi ꞌñudi hängu rä muui mi pe̱ꞌtsi pa geꞌä nuꞌu̱ yä noya xki mää näꞌä xuiꞌä, nuꞌmu̱ xki ꞌñembäbi rꞌa de geꞌu̱: «Nuꞌähu̱ hingyä me̱tiꞌihu̱ rä xiꞌmhai» (Juan 15:19). Ja ngu di handihu̱, rä Hesu ne ge gatꞌho yä de̱ni dä ꞌuege de nunä rä xiꞌmhai.

2. ¿Te mi referi rä Hesu ora bi ꞌñenä «rä xiꞌmhai»?

² Nuꞌmu̱ rä Hesu bi ꞌñenä «rä xiꞌmhai», mi referi gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi xä ꞌuege de Äjuä. Koꞌmu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi nzäntho honi yä ñhose̱ ꞌne xa yä orgulloso, udi ge go pe̱päbi rä bolunta rä Zithu (Juan 14:30; Efesios 2:2; 1 Juan 5:19, TNM). Rä Mäkä Tꞌofo enä ge «toꞌo di ntsitsꞌi ko nunä rä xiꞌmhai, di nkontraui Äjuä» (Santiago 4:4, TNM). Pa hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, ma gä handihu̱ te dä za gä pe̱fihu̱ pa hindä kontajiagihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja ha nunä rä xiꞌmhai mäske ja di ꞌmu̱hu̱ua. Ma gä handihu̱ ku̱tꞌa yä tꞌo̱tꞌe  nuꞌu̱ mähyoni gä pe̱fihu̱: 1) mähyoni gä mꞌu̱ihu̱ de rä lado rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ꞌne hingä ku̱tꞌihu̱ ha yä politika, 2) mähyoni gä ze̱tihu̱ rä espiritu de nunä xiꞌmhai, 3) mähyoni gä jamäsuhu̱ hanja di ñheehu̱, 4) mähyoni gä huxä mä dahu̱ ha Äjuä hingä ha näꞌä di ofrese nunä xiꞌmhai, ꞌne 5) ma gä hehu̱ näꞌä rä armädura xä rꞌakhu̱ Äjuä.

3. a) ¿Te mi mbeni rä Hesu de nuꞌu̱ yä politika mi ja ha nuꞌu̱ yä paꞌä? b) ¿Por hanja rä Mäkä Tꞌofo embäbi yä embajador nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä humu̱i de dä ma ha mähetsꞌi? (Hyandi rä nota.)

³ Rä Hesu nunka bi yu̱tꞌi ha yä politika. Näꞌä nzäntho bi usa rä tiempo ꞌne rä tsꞌe̱di pa bi ungä ntꞌo̱de de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Hää, bi ungä ntꞌo̱de de näꞌä rä gobiernu xä hñutsꞌi Äjuä ha mähetsꞌi, habu̱ rä Hesu go geꞌä rä rey (Daniel 7:13, 14; Lucas 4:43, TNM; 17:20, 21). Hänge nuꞌmu̱ bi tsꞌitsꞌi ante rä gobernador Ponsio Pilato, rä Hesu bi za bi ꞌñenä: «Mä Tsꞌu̱tꞌhui hingä de nunä xiꞌmhai» (Juan 18:36, TNM). Mäpaya gatꞌho nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, udi ge ꞌmu̱i de rä lado rä Hesu. ¿Hanja di jahu̱? Di apoyahu̱ näꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui xä tꞌumbäbi rä Hesu ꞌne po gatꞌho rä Xiꞌmhai di uñhu̱ ntꞌo̱de de nunä Tsꞌu̱tꞌhui (Mateo 24:14, TNM). Hänge rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuju̱ dyä embajadorhu̱ ngu yä representante rä Kristo [...]. Ngu yä representante rä Kristo nuju̱ di bäntehu̱: “Hyombäbihu̱ rä mpumbäte Äjuä ꞌne pengihu̱ kongeꞌä”» (2 Corintios 5:20, TNM). *

4. ¿Hanja udi nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ge ꞌmu̱i de rä lado rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä? (Hyandi rä rekuadro « Nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu himbi yu̱tꞌi ha yä politika».)

 ⁴ Nuꞌu̱ tꞌembi yä embajador di representa nꞌa rä gobiernu o nꞌa rä estado ha mä nꞌa rä dähni. Hänge ora näꞌä embajador pa ha mä nꞌa rä dähni, näꞌä hingi ku̱tꞌi ha nuꞌu̱ yä xuñha o asunto de näꞌä dähniꞌä, pe hää supäbi ꞌne hombäbi rä ñho näꞌä rä gobiernu o näꞌä rä estado di representa. Njabu̱ ꞌnehe nuꞌu̱ yä kristianu to̱ꞌmi dä ma mähetsꞌi, nuꞌu̱ hingi ku̱tꞌi ha nuꞌu̱ yä xuñha o asunto de nunä rä xiꞌmhai, ngeꞌä nuꞌu̱ yä siudadano de mähetsꞌi (Filipenses 3:20, TNM). Pe ja ngu yä embajador, nuꞌu̱ yä kristianu xä ungä ntꞌo̱de de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ꞌne xä matsꞌi yä miyontho de nuꞌu̱ «märꞌa yä de̱ti» rä Kristo, pa xä hyombäbi rä mpumbäte Äjuä ꞌne dä mengi kongeꞌä (Juan 10:16; Mateo 25:31-40, TNM). Nuꞌu̱ märꞌa yä zi de̱ti, di mpe̱fi ngu yä mꞌe̱hni rä Kristo ꞌne fatsꞌi nuꞌu̱ yä kristianu to̱ꞌmi dä ma mähetsꞌi. Tanto nuꞌu̱ märꞌa yä zi de̱ti ꞌne nuꞌu̱ yä kristianu to̱ꞌmi dä ma ha mähetsꞌi, di mpe̱fi mähye̱gi ngu nꞌadä rä taxo pa fatsꞌi näꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui rä Mesia, ꞌne hingi ku̱tꞌi ha yä politika de nunä rä xiꞌmhai (hñeti Isaías 2:2-4).

5. a) ¿Hanja yä ꞌme̱go Äjuä de mäpaya, di nꞌañꞌo ko nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Äjuä de mäyaꞌmu̱? b) ¿Te ma dä thogi mu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha yä politika?

⁵ Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu pe̱ꞌtsi märꞌa yä raso hänge hingi ku̱tꞌi ha yä politika. Mäyaꞌmu̱ yä ꞌme̱go Äjuä mi ꞌmu̱i ha nꞌadä rä dähni. Pe mäpaya yä ꞌme̱go Äjuä, xä nxani po gatꞌho rä Xiꞌmhai (Mateo 28:19, TNM; 1 Pedro 2:9). Hänge, ¿te ma dä thogi mu̱ tanto nuju̱ ꞌne mä kuhu̱ dä yu̱tꞌi ha yä politika? Zäi ge ma gä ntuhnihu̱ ko mä kuhu̱ ꞌne rä hnini Äjuä ma dä mꞌu̱i dibidido, ꞌne njabu̱ hingä ma gä uñhu̱ nꞌa rä hogä ejemplo ora di uñhu̱ ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä (1 Corintios 1:10, TNM). Mu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha yä politika, zäi ge  ora xti nja yä gerra, ma gä ntunse̱hu̱ ko mä kuhu̱ ꞌne hingä ma dä za gä kumplihu̱ ko näꞌä rä mhända uni rä Mäkä Tꞌofo de gä mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (Juan 13:34, 35; 1 Juan 3:10-12). Ko nraso rä Hesu bi mändabi  yä de̱ni dä zopu̱ yä arma ꞌne asta bi mändabi dä mädi nuꞌu̱ yä nkontra (Mateo 5:44; 26:52; hyandi rä rekuadro « ¿Di ꞌmu̱i de rä lado rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä?»).

6. Koꞌmu̱ ya xtä umbäbihu̱ mä tehu̱ Äjuä, ¿hanja di handihu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui de nunä rä xiꞌmhai?

⁶ ꞌNehe nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu xtä umbäbihu̱ mä tehu̱ rä Zi Dada Jeoba, hingä go xtä umbäbihu̱ mä  tehu̱ nꞌa rä jäꞌi, nixi nꞌa rä organización o nꞌa rä dähni. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Ri tehu̱ ya hingo ri me̱tihu̱, ngeꞌä nuꞌähu̱ bi thaiꞌihu̱ po nꞌa rä presio» (1 Corintios 6:19, 20, TNM). Hänge mäske di umbäbihu̱ rä César o yä tsꞌu̱tꞌhui näꞌä ri ꞌñepäbi, ngu rä tꞌekꞌei, yä impuesto, ꞌne di o̱tehu̱, pa gekhu̱ mänꞌa xa mähyoni gä umbäbihu̱ «Äjuä nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ri ꞌñepi Äjuä» (Marcos 12:17, TNM; Romanos 13:1-7). Hää, nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu di xo̱kämbeni Äjuä ko ngatꞌho yä koraso, o̱te yä mhända, ꞌne asta ꞌmu̱i dispuesto dä uni yä te po Äjuä (Lucas 4:8; 10:27, TNM; hñeti Hechos 5:29; Romanos 14:8, TNM).

7, 8. ¿Te rä me̱ꞌä näꞌä «rä espiritu de nunä xiꞌmhai», ꞌne hanja «di mpe̱fi ha yä mfeni» yä jäꞌi?

⁷ Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, ꞌnehe di ze̱tihu̱ näꞌä «rä espiritu de nunä xiꞌmhai» pa njabu̱ hindä kontajiagihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe jaua. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuju̱ xtä hänihu̱, hingä rä espiritu de nunä xiꞌmhai, pe hää näꞌä rä espiritu bi ehe de Äjuä» (1 Corintios 2:12, TNM). ꞌNe ha Efesios bi yꞌofo: «Nuꞌähu̱ ngi o̱thu̱ yä tsꞌoki ngeꞌä ngi de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i rä xiꞌmhai, ꞌne ngi o̱ꞌtuähu̱ rä paha rä ndä de yä tsꞌondähi näꞌä di mpe̱fi ha yä mfeni nuꞌu̱ hingi o̱te Äjuä» (Efesios 2:2, 3).

⁸ ¿Te rä me̱ꞌä näꞌä «rä espiritu de nunä xiꞌmhai»? Näꞌä nꞌa rä tsꞌe̱di näꞌä hingi nheki ꞌne tsꞌombäbi yä mfeni yä jäꞌi pa hindä yꞌo̱te Äjuä, ꞌne go geꞌä japi yä jäꞌi dä me̱ꞌtsi yä tsꞌo nkꞌatꞌi (1 Juan 2:16, TNM; 1 Timoteo 6:9, 10, TNM). Rä espiritu nunä xiꞌmhai xi ja ndunthi rä tsꞌe̱di, hindi nheki ꞌne yꞌo po gatꞌho rä xiꞌmhai ja ngu rä ndähi. ¿Hanja di «mpe̱fi ha yä mfeni»  yä jäꞌi nunä espiritu? Japi yä jäꞌi dä hyoni yä ñhose̱, dä ñꞌexmänsu, dä ñꞌorgulloso, dä ñꞌambisioso, ꞌne hingi ho toꞌo dä mända. * Rä espiritu nunä xiꞌmhai, japi rꞌamätsꞌu̱ dä fo̱tsꞌe ꞌne dä te ha yä koraso yä jäꞌi, nuꞌu̱ yä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi rä Zithu (Juan 8:44, TNM; Hechos 13:10; 1 Juan 3:8, 10).

9. ¿Hanja dä za dä yu̱tꞌi ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱ näꞌä rä espiritu de nunä xiꞌmhai?

⁹ ¿Dä za dä gu̱ yä yꞌu̱u̱ ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱ näꞌä rä espiritu de nunä xiꞌmhai? Hää, pe ho̱nse̱ mu̱ hingä nsuhu̱ (hñeti Proverbios 4:23). Nunä espiritu dä za dä mu̱di nsinke gä dahu̱ ngue̱nda po mäde de gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ toꞌo di nheki ge yä hojäꞌi pe hingi pe̱päbi nixi mädi rä Zi Dada Jeoba (Proverbios 13:20; 1 Corintios 15:33, TNM). ꞌNehe dä za gä tsꞌonihu̱ mä mfenihu̱ ꞌne mä korasohu̱, mu̱ gä hetihu̱ nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi di ñꞌoui yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, mu̱ gä handihu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu o nuꞌu̱ yä ꞌñätsa jäꞌi o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo, o mu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha nuꞌu̱ yä página pe̱ꞌtsi yä apostata ha Internet. ꞌNehe mähyoni gä nsuhu̱ de  nuꞌu̱ yä dibersio tsꞌoni mä mfenihu̱ ꞌne de nuꞌu̱ yä ntꞌeni habu̱ ja yä competencia. Hää, pe̱ꞌtsi te gä nsuhu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi o nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe udi yä mfeni ꞌne yä mꞌu̱i rä Zithu.

10. ¿Hanja dä za gä ze̱tihu̱ näꞌä rä espiritu de nunä xiꞌmhai?

¹⁰ ¿Hanja dä za gä ze̱tihu̱ näꞌä rä espiritu de nunä xiꞌmhai, pa njabu̱ hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä? Pa gä ze̱tihu̱ mähyoni gä aprobechahu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä mfatsꞌi di rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ngu rä Mäkä Tꞌofo, yä mhuntsꞌi ꞌne gä xatuäbihu̱ nzäntho pa gä apäbihu̱ de rä espiritu santo. Rä Zi Dada Jeoba mänꞌa ja rä tsꞌe̱di ke rä Zithu ꞌne nunä rä tsꞌo xiꞌmhai (1 Juan 4:4). Po rängeꞌä, ¡xa mähyoni gä ꞌmu̱hu̱ getbu̱ de rä Zi Dada Jeoba po mäde de rä sadi!

11. ¿Hanja udi yä jäꞌi ge di de̱mbäbi rä mꞌu̱i nunä rä xiꞌmhai?

¹¹ Po mäde de hanja di ñheehu̱, hanja di ñhokihu̱ ꞌne hanja di ꞌmu̱ihu̱, di udihu̱ mu̱ di te̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i Äjuä o rä mꞌu̱i nunä rä xiꞌmhai. Ha ndunthi yä hnini xa xä ntsꞌo nuꞌu̱ yä dutu di usa yä jäꞌi ꞌne asta di nhekitho yä ndoyꞌo. Hänge nꞌa rä mbo̱ho̱ näꞌä di mpe̱fi ha rä telebision bi ꞌñenä ge mänꞌitꞌho, nuꞌu̱ yä ꞌme̱hñä di pa yä ndoyꞌo, ya hingä ma dä bädi te mä dutu dä usa. ꞌNehe nꞌa rä periodiko bi ꞌñenä ge mäpaya, asta yä tꞌu̱kä nxutsi uditho yä ndoyꞌo ko nuꞌu̱ yä dutu hee. Märꞌa yä jäꞌi di ho dä hyee yä uaxjo dutu o märꞌa yä tsꞌo dutu nuꞌu̱ udi ge yä bo̱ka ꞌne ge hingi ho toꞌo dä mända. Hää, nuꞌu̱ yä jäꞌi di usa nuꞌu̱ yä dutuꞌu̱, hingi udi rä tꞌekꞌei nixi rä mhäte po geꞌu̱se̱.

12, 13. ¿Te mä tsꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo ma dä maxkägihu̱ pa gä huahnihu̱ hanja gä ñhehu̱ ꞌne gä ñhokihu̱?

¹² Koꞌmu̱ nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, di ne gä ñhokihu̱ ngu ri ꞌñehe. Hänge di ñhokihu̱ xä ñho ꞌne hindi hehu̱ yä tsꞌo dutu. Hindi mporta habu̱ di yꞌohu̱, nzäntho di debe dä nheki xä ñho nuꞌu̱ mä dutu di hehu̱. Rä Mäkä Tꞌofo di mändagihu̱ ge tanto hanja di ꞌmu̱ihu̱ ꞌne hanja di ñhehu̱, pe̱ꞌtsi te dä nheki ge di pe̱päbihu̱ Äjuä. Nuju̱ di ñhehu̱ xä ñho hingä pa gä exä mä nsuhu̱, pe hää pa gä eꞌspäbihu̱ rä nsu Äjuä ꞌne pa hingä he̱gihu̱ «näꞌä rä mhäte xä rꞌakhu̱» (1 Timoteo 2:9, 10; Judas 21, TNM). Nuju̱ di nehu̱ dä nheki nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i ja mbo ha mä korasohu̱, ngeꞌä geꞌä «mänꞌa ja rä muui ha rä thandi Äjuä» (1 Pedro 3:3, 4, TNM).

¹³ Pe̱ꞌtsi te gä benihu̱, ge ko nuꞌu̱ mä dutu di hehu̱ ꞌne hanja di ñhokihu̱, yä jäꞌi dä za dä ñä xä ñho o dä za dä ñämäñꞌu̱ de näꞌä rä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Äjuä.  Ora rä Mäkä Tꞌofo enä ge gä ñhokihu̱ ngu ri ꞌñehe ꞌne hingä de gä ntꞌetsꞌi, ha rä idioma griego di signifika ge ora di ñhehu̱, mähyoni gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä di senti ꞌne näꞌä di mbeni märꞌa yä jäꞌi. Hänge en lugar de gä honi mä ñhose̱hu̱, mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä konsiensia märꞌaa. Pa gekhu̱ mänꞌa xa mähyoni gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä hnini. Hää, nuju̱ di nehu̱ gä «pe̱fihu̱ gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe pa rä nsunda Äjuä» (1 Corintios 4:9, TNM; 10:31, TNM; 2 Corintios 6:3, 4; 7:1).

14. ¿Te mä ntꞌani dä hogi gä o̱tꞌäse̱hu̱?

¹⁴ Nuꞌmu̱ di uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ꞌne ora di ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi, tobe mänꞌa xa mähyoni gä ñhehu̱ xä ñho ꞌne di ntꞌaxi mä dutuhu̱. Mähyoni gi ñꞌanise̱: «¿Di nu̱tꞌkägi yä jäꞌi ngeꞌä hixtä ñhoki o ngeꞌä mä dutu hinxä ntꞌaxi? ¿Di japi dä me̱ꞌtsi yä tsa märꞌaa de hanja di ñhee o di ñhoki? ¿Di tumämu̱i po gä ñhoki ja ngu di ho o di tumämu̱i po gä kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisito tꞌadi pa gä pe̱ꞌtsi nꞌa rä privilegio ha rä mhuntsꞌi?» (Salmo 68:6; Filipenses 4:5, TNM; 1 Pedro 5:6).

15. ¿Por hanja rä Mäkä Tꞌofo hingi umbäbi yä kristianu nꞌa rä lista de hanja di debe dä ñhee, dä ñhoki ꞌne dä ñꞌo xä ntꞌaxi?

¹⁵ Rä Mäkä Tꞌofo hingi umbäbi yä kristianu nꞌa rä lista de hanja di debe dä ñhee, dä ñhoki ꞌne dä ñꞌo xä ntꞌaxi. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba ne ge gä usahu̱ xä ñho näꞌä rä libertad xä rꞌakägihu̱. Näꞌä to̱ꞌmi gä entrenähu̱ mä mfenihu̱ ko rä mfatsꞌi rä Mäkä Tꞌofo pa gä dase̱hu̱ «ngue̱nda ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä hinxä ñho» (Hebreos 5:14, TNM). Rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi ge näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌtsihu̱ po geꞌä ꞌne po mä mikꞌeihu̱, geꞌä dä gu̱nkägihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ (hñeti Marcos 12:30, 31, TNM). Mäpaya, ja ndunthi yä dutu nuꞌu̱ dä za gä usahu̱ pa gä ñhehu̱ ꞌne gä ñhokihu̱ xä ñho. Geꞌä dä  za gä handihu̱ ha nuꞌu̱ yä däta mhuntsꞌi pe̱ꞌtsi yä testigo rä Jeoba po gatꞌho rä Xiꞌmhai.

16. a) ¿Hanja näꞌä rä espiritu de nunä xiꞌmhai di nkontraui nuꞌu̱ yä ntꞌudi rä Hesu? b) ¿Te mä ntꞌani mähyoni gä o̱tꞌäse̱hu̱?

¹⁶ Rä espiritu de nunä xiꞌmhai hatꞌi yä jäꞌi ꞌne japi dä mbeni ge mu̱ dä me̱ꞌtsi ndunthi yä bojä ꞌne nuꞌu̱ yä lujo di ofrese nunä xiꞌmhai, ma dä dini rä johya. Pe rä Hesu bi ꞌñenä: «Mäske nꞌa rä jäꞌi pe̱ꞌtsi xa ndunthi, rä te himbi ehe de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe pe̱ꞌtsi» (Lucas 12:15, TNM). Rä Hesu himbi ne bi mää ge pe̱ꞌtsi te gä mꞌu̱ihu̱ de gä hyoya, pe hää bi ꞌñudi ge ma dä mꞌu̱i ko rä johya ꞌne ma dä ñäni yä te ho̱nse̱ «nuꞌu̱ toꞌo di da ngue̱nda ge di japä mꞌe̱di dä bädi de Äjuä». Hää, ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä hñuxä yä da ha Äjuä, hingä ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ofrese nunä rä xiꞌmhai (Mateo 5:3, TNM; 6:22). Ñꞌanise̱: «¿Xa mäjuäni di kamfri näꞌä bi ꞌñudi rä Hesu o di hopi dä hyakägi näꞌä “rä dada de yä nkꞌuamba”?» (Juan 8:44, TNM). «¿Te udi näꞌä di mää, nuꞌu̱ mä meta ꞌne näꞌä mä mꞌu̱i di pe̱ꞌtsi? ¿Te udi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe tukämämu̱i?» (Lucas 6:45; 21:34-36; 2 Juan 6.)

17. Mää te mä jäpi häni nuꞌu̱ toꞌo hingi honi dä me̱ꞌtsi ndunthi yä bojä o yä lujo.

¹⁷ Rä Hesu bi ꞌñenä ge «nuꞌu̱ toꞌo pe̱ꞌtsi rä mfädi [...] di nhekitho ha yä ꞌme̱fi» (Mateo 11:19). Ma gä handihu̱ ho̱nse̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä jäpi häni nuꞌu̱ yä kristianu hingi honi dä me̱ꞌtsi ndunthi yä bojä o yä lujo. Nuꞌu̱ xä hyandi ge dä me̱päbi Äjuä geꞌä mänꞌa bi hämpäbi ndunthi rä johya (Mateo 11:29, 30, TNM). Nuꞌu̱ yä kristianu tsitsꞌi nꞌa rä mꞌu̱i njabu̱, xä matsꞌi pa hinxä nthintꞌi ha yä xuñha, hinxä me̱ꞌtsi yä dumu̱i, nixi yä  u̱gi (hñeti 1 Timoteo 6:9, 10, TNM). Nuꞌu̱ di johya ko dä me̱ꞌtsi te dä hyee ꞌne te dä zi, ngeꞌä njabu̱ pongi de yä tiempo pa yä familia ꞌne pa yä ku de rä mhuntsꞌi. Nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i njabu̱, asta ähä ꞌne tsaya mänꞌa xä ñho (Eclesiastés 5:12). Ora ꞌueke de yä tiempo ꞌne näꞌä pe̱ꞌtsi pa fatsꞌi yä mikꞌei, geꞌä umbäbi ndunthi rä johya (Hechos 20:35, TNM). ꞌNehe, pe̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ꞌne nꞌa rä hogä humu̱i pa xudi ndämäni (Romanos 15:13, TNM; Mateo 6:31, 32). Hää, ¡nuya yä jäpi, hinto dä za dä dai ko rä bojä!

18. ¿Toꞌo nuꞌu̱ mä nkontrahu̱ ꞌne hanja di ntuhni kontra gekhu̱?

¹⁸ Mu̱ hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä nsuhu̱ de rä Zithu. Ngeꞌä näꞌä ne dä hyadi gä ꞌme̱dihu̱ rä johya ꞌne näꞌä rä te pa nzäntho xä prometegihu̱ Jeoba (1 Pedro 5:8). Rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge «nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tuhni, hingä kontra rä ji ꞌne rä ngo̱, sino kontra yä gobiernu, kontra yä autorida, kontra yä ndä de nunä rä xiꞌmhai xä zo ha rä ꞌme̱xui, kontra nuꞌu̱ yä tsꞌondähi» (Efesios 6:12, TNM). Ha rä idioma griego, rä noya «tuhni» di signifika ora di nto̱tsꞌe ꞌne di ntuhni yoho yä jäꞌi. Hänge nuꞌmu̱ rä apostol Pablo bi no̱ni «yä gobiernu», «yä autorida», ꞌne «yä ndä de nunä rä xiꞌmhai», udi ge yä u̱xjua o yä tsꞌondähi xä organisa xä ñho nuꞌu̱ yä tuhni ꞌne xä mbeni xä ñho te mä arma dä usa kontra gekhu̱.

19. Mää te ngu näꞌä rä armädura bi ehe de Äjuä.

¹⁹ Mäske dyä imperfectohu̱, nuju̱ dä za gä ntätehu̱ ha nunä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱. Pe pa geꞌä, mähyoni gä hehu̱ «mäxo̱ge näꞌä rä armädura bi ehe de Äjuä» (Efesios 6:13, TNM). ¿Te ngu nunä armädura? Rä Mäkä  Tꞌofo enä: «Hänge tse̱tihu̱, du̱ꞌtihu̱ xä ñho ri ñhu̱ꞌtihu̱ ko näꞌä mäjuäni, ꞌne hñutsꞌihu̱ rä coraza de rä justisia, ꞌne tiꞌtihu̱ xä ñho ri thizahu̱ ꞌne ꞌñudihu̱ ge xkä ñhokihu̱ pa gi uñhu̱ ntꞌo̱de yä rꞌayꞌo hogä noya de nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho. Aparte de gehya, hñutsꞌihu̱ ri jamfrihu̱ ngu nꞌa rä däta escudo, pa kongeꞌä dä za gi hueꞌtihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ flecha faspi e̱mpꞌähu̱ rä tsꞌondähi. ꞌNehe, hñutsꞌihu̱ näꞌä rä yelmo ma dä ñäñꞌäꞌihu̱, ꞌne rä majuai de rä espiritu, näꞌä rä noya Äjuä, ꞌne mientra gi xadihu̱ de gatꞌho yä forma ꞌne gi bäntehu̱, sigi gi xadihu̱ nzäntho ko rä espiritu» (Efesios 6:14-18, TNM).

20. ¿Por hanja näꞌä rä tuhni pe̱ꞌtsi yä soldado ha yä gerra, di nꞌañꞌo de näꞌä rä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱?

²⁰ Koꞌmu̱ nunä armädura bi ehe de Äjuä, hingä ma dä faya ꞌne nzäntho ma dä maxkägihu̱. Pe pa geꞌä mähyoni gä usahu̱ nzäntho. ¿Por hanja? Nuꞌu̱ yä soldado di ntuhni ha yä gerra, rꞌabu̱ nuꞌu̱ tsaya ora huadi yä tuhni. Pe koꞌmu̱ rä Zithu ꞌne yä u̱xjua nunka tsaya, nuju̱ pe̱ꞌtsi te gä ntuhnihu̱ hyaxtho. Nunä tuhni ma dä dura asta nuꞌmu̱ Jeoba dä gotꞌi rä Zithu ko gatꞌho yä u̱xjua (Revelación 12:17, TNM; 20:1-3). Hänge sigi gi ze̱ti ꞌne nto̱xkui nuꞌu̱ yä debilida ꞌne yä ntsꞌo nkꞌatꞌi gi pe̱ꞌtsi. Gatꞌho nuju̱, pe̱ꞌtsi te gä suhu̱ mä mfenihu̱ ꞌne «mä ndoyꞌohu̱ pa hinte dä yꞌo̱tꞌe», ꞌne njabu̱ dä za gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba (1 Corintios 9:27). Pe mu̱ hingä sigi gä ntuhnihu̱, nuꞌmu̱ hää ja yä raso pa gä tumämu̱ihu̱.

21. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä ntätehu̱ ha näꞌä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱?

²¹ Pe nuju̱ hindä za gä ntätehu̱ po mä tsꞌe̱dise̱hu̱. Hänge rä apostol Pablo bi mää ge mähyoni gä xatuäbihu̱ nzäntho rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä apäbihu̱ rä espiritu santo. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, pe̱ꞌtsi te gä o̱dehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä xikägihu̱ Jeoba ha rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä  ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ko mä kuhu̱. Ja ngu di handihu̱, ¡ꞌmu̱i ndunthi toꞌo faxkägihu̱ ha nunä tuhni! (Filemón 2; Hebreos 10:24, 25, TNM.) Mu̱ gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu Äjuä, ma dä za gä tähähu̱ nunä tuhni, ꞌne ma gä pädi gä defendehu̱ näꞌä mä jamfrihu̱ ora dä ꞌñepu̱ yä prueba.

22, 23. a) ¿Por hanja mähyoni gä ñhokihu̱ nzäntho pa gä defendehu̱ mä jamfrihu̱? b) ¿Te dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱? c) ¿Te ma gä handihu̱ ha näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱?

²² Rä Hesu bi ꞌñenä: «Nuꞌähu̱ hingyä me̱tiꞌihu̱ rä xiꞌmhai [...]. Hänge por geꞌä yä jäꞌi di u̱tsaꞌihu̱» (Juan 15:19). Hänge mähyoni ge nzäntho gä ñhokihu̱ pa gä pädihu̱ gä defendehu̱ mä jamfrihu̱ ko rä tꞌekꞌei ꞌne nsinke gä nkue̱hu̱ (hñeti 1 Pedro 3:15, TNM). Ñꞌanise̱: «¿Di ntiende xä ñho por hanja yä testigo rä Jeoba hingi pe̱fi nuꞌu̱ tꞌo̱tꞌe pe̱fi gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi? Ora di thogi yä prueba, ¿di ꞌmu̱i kombensido ge mäjuäni näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne näꞌä udi “rä ꞌme̱go” Äjuä de nuꞌu̱ yä asuntoꞌu̱?» (Mateo 24:45, TNM; Juan 17:17). «¿Xtä ñhoki pa gä mꞌu̱i de rä lado Jeoba ꞌne di senti xä ñho po geꞌä?» (Salmo 34:2; Mateo 10:32, 33.)

²³ Mäske xa di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja ha nunä rä xiꞌmhai, rä Zithu nzäntho honi hanja gä tagihu̱ ha yä trampa. Ja ngu ya dä mäñhu̱ nꞌa tu̱i ha nuꞌu̱ yä ntheke bi thogi, rä Zithu di usa yä tsꞌo dibersio pa dä hyakägihu̱. Hänge, ¿te dä za dä maxkägihu̱ pa gä huahnihu̱ yä dibersio nuꞌu̱ dä jakägihu̱ gä johyahu̱ nsinke dä tsꞌongä mä mfenihu̱? Ma gä thädihu̱ nunä ntꞌani ha Rä ntheke 6 de nunä mfistꞌofo.