Yä fracción de rä ji. Nuꞌu̱ yä fracción de rä ji di thäi de nuꞌu̱ yä componente de rä ji fädi ngu: yä glóbulos rojos, yä glóbulos blancos, yä plaqueta, ꞌne rä plasma. Por ejemplo, nꞌa de nuꞌu̱ yä fracción di thäi de yä glóbulos rojos, di ñꞌoui nꞌa rä proteína rä thuhu hemoglobina. Nunä hemoglobina dä za dä thäi de yä ji yä jäꞌi o de yä ji yä zuꞌue, ꞌne kongehya di thoki yä ꞌñethi pa nuꞌu̱ toꞌo tsu̱di rä anemia o pa nuꞌu̱ yä jäꞌi xa ꞌme̱di ndunthi yä ji.

Rä plasma. Nunä componente de rä ji, di ñꞌoui ndunthi rä dehe (ngu nꞌa rä 90%), ꞌnehe di ñꞌoui ndunthi yä hormona, yä sales inorgánicas, yä enzimas ꞌne yä nutriente ja ngu yä mineral ꞌne yä azúcar. Rä plasma di ñꞌoui yä factores de coagulación, yä proteína ngu rä albúmina ꞌne yä anticuerpo nuꞌu̱ faxte pa gä hogihu̱ de nꞌa rä ñheni. Por ejemplo, mu̱ nꞌa rä jäꞌi ꞌmu̱i en peligro dä zu̱di nꞌa rä ñheni, rä mediko di resetabi yä nsu̱ꞌti o yä mfiti de gä gammaglobulina (nunä nꞌa rä fracción de rä plasma näꞌä di ñꞌoui ndunthi yä anticuerpo  ꞌne di thäi de nuꞌu̱ yä jäꞌi hinte o̱tpäbi nꞌa rä hñeni). Yä glóbulos blancos. De nunä componente de rä ji, di thäi yä fracción nuꞌu̱ fädi ngu yä interferones ꞌne yä interleuquinas, ꞌne kongehya di thoki yä ꞌñethi pa nuꞌu̱ yä jäꞌi tsu̱di yä thehe, yä resfriado o märꞌa yä infecciones virales ꞌne pa nuꞌu̱ yä jäꞌi tsu̱di rä cáncer.

¿Dä za dä hñäni nꞌa rä kristianu nuꞌu̱ yä tratamiento habu̱ di usa ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä fracción de rä ji ya dä mäñhu̱? Rä Mäkä Tꞌofo hää di proibi toꞌo dä usa rä ji o nꞌa de nuꞌu̱ goho yä componente. Pe hinte mää de nuꞌu̱ yä fracción de rä ji. Hänge mähyoni ge kada nꞌa de gekhu̱ gä entrenähu̱ xä ñho mä konsiensiahu̱, pa gä desidise̱hu̱ mu̱ ma gä aseptahu̱ nuꞌu̱ yä fracción de rä ji o hinä. Rꞌaa di desidi hindä asepta nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä fracción de rä ji, ngeꞌä nuꞌu̱ di mbeni ge näꞌä rä ley bi umbäbi Jeoba yä israelita, mi mändabi dä «näꞌmi ha rä hai» rä ji nuꞌu̱ yä zuꞌue mi ho (Deuteronomio 12:22-24). Pe märꞌaa, hää di asepta rꞌa de nuꞌu̱ yä fracción de rä ji. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌu̱ di mbeni ge nuya yä fracción, ya hingä rä ji ꞌne ge ya hindi representa rä te.

Änte de gi desidi mu̱ gi asepta o hinä nuꞌu̱ yä fracción de rä ji, mähyoni gi ñꞌani: «¿Di ntiende xä ñho ge mu̱ hingä häni rꞌa de nuꞌu̱ yä fracción de rä ji, di signifika ge di rechaza gatꞌho nuꞌu̱ yä ꞌñethi di ñꞌoui nuꞌu̱ yä fracción de rä ji, ngu nuꞌu̱ yä ꞌñethi uni yä mediko pa hindä zu̱kägihu̱ yä ñheni o nuꞌu̱ yä ꞌñethi pa dä tsaya yä hemorragia? ¿Di pädi gä esplikabi nꞌa rä mediko por hanja hindi asepta nuꞌu̱ yä fracción de rä ji o por hanja hää di asepta?».

Yä operasio. Ora yä mediko o̱tꞌe nꞌa rä operasio, pe̱ꞌtsi rꞌa nꞌañꞌo yä forma de hanja dä opera nꞌa rä datꞌhi nsinke dä ꞌme̱di ndunthi rä ji. Nꞌa de gehya fädi ngu rä hemodilución. ¿Hanja di ja? Nꞌaa, yä mediko ju̱kuäbi rä ji näꞌä datꞌhi ꞌne xitꞌi ha rꞌa yä bolsa. Yoho, pa dä ndunthi näꞌä ji kohi ha rä ndoyꞌo näꞌä datꞌhi, di thäntsꞌi ko rꞌa yä líquido o suero nuꞌu̱ di ñꞌoui yä ꞌñethi (ngu rä solución láctica de Ringer, rä solución salina, o märꞌaa). Hñuu, xti uadi rä operasio, yä mediko koꞌspäbi  mänꞌaki näꞌä ji ha rä ndoyꞌo näꞌä datꞌhi. Rä recuperación de sangre. ¿Hanja di ja? Durante rä operasio, yä mediko di usa nꞌa rä mäkinä näꞌä di konekta ha rä ndoyꞌo näꞌä datꞌhi. ¿Pa te näꞌä mäkinä? Pa ju̱ntsꞌi näꞌä ji po̱ni de rä ndoyꞌo näꞌä datꞌhi, ꞌnepu̱ xu̱kuäbi, ꞌne xitpäbi mänꞌaki ha rä ndoyꞌo näꞌä datꞌhi. Pe mähyoni gä benihu̱ ge yä mediko rꞌa nꞌañꞌo hanja di ja rä hemodilución ꞌne rä recuperación de sangre. Po rängeꞌä xa mähyoni ge mꞌe̱tꞌo gä ambäbihu̱ näꞌä mediko hanja ma dä operagihu̱ ꞌne hanja ma dä usa mä jihu̱.

Änte de gä huahnihu̱ nꞌa de gehya, mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «Mu̱ yä mediko ma dä gu̱ki mä ji ꞌne dä me̱ꞌtsi nꞌambu̱ o mu̱ nꞌa rä mäkinä dä gu̱ntsꞌi mä ji ꞌne hingä nguntꞌä dä koꞌtsi ha mä ndoyꞌo, ¿ma dä hyopkägi mä konsiensia gä sigi gä handi ge näꞌä ji tobe go mä me̱ti ꞌne ge hingä mähyoni gä “näꞌmi ha rä hai”?» (Deuteronomio 12:23, 24). «Mu̱ yä mediko dä gu̱ki mä ji ꞌne te dä yꞌo̱tpäbi pa mꞌe̱fa dä koꞌtsi ha mä ndoyꞌo, ¿hingä ma dä zu̱kägi mä konsiensia?» «Ora di embäbi yä mediko ge hindi ne ninꞌa rä tratamiento mäske ma dä usa mä jise̱, ¿di ntiende ge ꞌnehe di rechaza nuꞌu̱ yä análisis de rä ji, rä hemodiálisis ꞌne rä bomba de circulación extracorpórea?» *

 Kada nꞌa de gekhu̱, mähyoni gä desidise̱hu̱ hanja di nehu̱ dä usa yä mediko mä jise̱hu̱ durante nꞌa rä operasio, ha nuꞌu̱ yä análisis de rä ji adi yä mediko o ha nuꞌu̱ yä tratamiento uni. Por ejemplo, ngu habu̱ di ja mꞌe̱di dä gu̱ki nꞌa tu̱i de mä jihu̱ pa te dä yꞌo̱tpäbi, ꞌnepu̱ dä xitkägihu̱ mänꞌaki.