1. ¿Por hanja mähyoni gä ne gä pädihu̱ de yä e̱nxe̱?

PA GÄ pädihu̱ xä ñho nꞌa rä jäꞌi, pe̱ꞌtsi te gä pädihu̱ nꞌa tu̱i de rä familia. Njabu̱ ꞌnehe, pa gä pädihu̱ xä ñho rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä e̱nxe̱: näꞌä rä familia bi pe̱ꞌtsi nuni mähetsꞌi. ¿Toꞌo näꞌä rä familia Jeoba? Yä e̱nxe̱, ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo embäbi «yä tꞌu̱ Äjuä» (Job 38:7). Pe, ¿te pe̱fi yä e̱nxe̱ pa dä yꞌo̱ꞌtuäbi rä bolunta Jeoba? ¿Te xä me̱fi yä e̱nxe̱ po yä jäꞌi? ¿Dä za dä maxkägihu̱? Mu̱ hää, ¿hanja?

2. ¿Toꞌo bi hyoki yä e̱nxe̱, ꞌne hängu ꞌmu̱i?

² Yä nthebetho yä mꞌiki, rä Mäkä Tꞌofo no̱ni yä e̱nxe̱. Ma gä hanthu̱ rꞌa yä testo nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ gä pädihu̱ mänꞌa xä ñho de geꞌu̱. ¿Toꞌo bi hyoki yä e̱nxe̱? Rä Mäkä Tꞌofo enä ge po mäde de Ñhesukristo, Äjuä «bi hyoki gatꞌho näꞌä ja ꞌne ꞌmu̱i nuni mähetsꞌi ꞌne nuua ha rä xiꞌmhai» (Colosenses 1:16). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba bi hyoki kada nꞌa de nuꞌu̱ yä e̱nxe̱ ko rä mfatsꞌi Ñhesukristo, näꞌä rä mu̱di Tꞌu̱. Pe, ¿hängu yä e̱nxe̱ ꞌmu̱i? Rä Mäkä Tꞌofo  enä ge ja yä mꞌo de gä mꞌotho yä e̱nxe̱ ꞌne gatꞌho xa ja yä tsꞌe̱di (Apocalipsis [Revelación] 5:11; 2 Pedro 2:11).

3. ¿Te utkägihu̱ Job 38:4-7 de yä e̱nxe̱?

³ Rä Noya Äjuä, rä Mäkä Tꞌofo, xikägihu̱ ge nuꞌmu̱ mi thoki rä Xiꞌmhai, «gatꞌho yä tꞌu̱ Äjuä bi mu̱di bi me̱tꞌi yä yꞌe̱ ko rä johya» (Job 38:4-7). Nunä testo utkägihu̱ ge yä e̱nxe̱ ya mi ꞌmu̱i änte de xä thoki yä jäꞌi ꞌne rä Xiꞌmhai. Nuꞌmu̱ enä ge «bi mafi mähye̱gi ko rä johya», udi ge yä e̱nxe̱ pe̱ꞌtsi ꞌnehe yä sentimiento. Nuya yä noya, «gatꞌho yä tꞌu̱ Äjuä» ꞌne «mähye̱gi», utkägihu̱ ge ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, gatꞌho yä e̱nxe̱ mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ngu nꞌadä rä familia.

4. ¿Hanja udi rä Mäkä Tꞌofo ge nuꞌu̱ yä hogä e̱nxe̱ xa ne dä bädi te pe̱fi yä jäꞌi?

⁴ Dende nuꞌmu̱ bi hyandi bi thoki nuꞌu̱ mä mu̱di dadahu̱ asta nubye̱, yä hogä e̱nxe̱ xä ꞌñudi ge xa ne dä bädi te pe̱fi yä jäꞌi ꞌne hanja ma dä kumpli rä bolunta Jeoba (Proverbios 8:30, 31; 1 Pedro 1:11, 12). Pe ngu xä thogi yä je̱ya, yä hogä e̱nxe̱ xä hyandi ge kasi gatꞌho yä jäꞌi xä huahni hindä yꞌo̱te Jeoba, näꞌä mä Hyokätehu̱, ꞌne geꞌä xä japi xä duyämu̱i. Pe nuꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi huahni dä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, yä e̱nxe̱ xa di umbäbi ndunthi rä johya (Lucas 15:10). Ja ngu xtä hanthu̱, yä hogä e̱nxe̱ xa ne ge yä ꞌme̱go Äjuä dä mꞌu̱i xä ñho. Po rängeꞌä, Jeoba xä ꞌme̱pi ndunthi yä mꞌiki nuꞌu̱ yä hogä e̱nxe̱ dä su ꞌne dä nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä ꞌme̱go ꞌmu̱kua ha rä Xiꞌmhai (hñeti Hebreos 1:7, 14, TNM). Ma gä hanthu̱ rꞌa yä ejemplo.

5. No̱ni rꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi mää rä Mäkä Tꞌofo ge bi hñäni rä mfatsꞌi de yä e̱nxe̱.

 ⁵ Nuꞌmu̱ Äjuä bi huati nuꞌu̱ yä tsꞌo hnini Sodomä ꞌne Gomorra, yoho yä e̱nxe̱ bi matsꞌi Lot ꞌne yä tꞌixu pa nguntꞌä bi bo̱ni de nuꞌu̱ yä hniniꞌu̱ ꞌne njabu̱ himbi du (Génesis 19:15, 16). Rꞌa yä siglo mꞌe̱fa, rä profeta Daniel bi tꞌe̱ntꞌi ha nꞌa rä däta poso habu̱ mi jotꞌi yä zate, pe nuꞌu̱ yä zate hinte bi yꞌo̱tpäbi. Rä Daniel bi ꞌñenä ge hinte bi thogi ngeꞌä «Äjuä bä pe̱hni rä e̱nxe̱ ꞌne bi goꞌtuä yä ne yä zate» (Daniel 6:22). ꞌNe ha näꞌä rä siglo I de rä era común (e.c.), nꞌa rä e̱nxe̱ bi gu̱ki rä apostol Pedro de rä fadi (Hechos 12:6-11). Yä e̱nxe̱ ꞌnehe bi matsꞌi rä Hesu nuꞌmu̱ bi mu̱di bi me̱päbi Äjuä nuua ha rä Xiꞌmhai (Marcos 1:13). ꞌNe änte de xä du rä Hesu, Äjuä bä pe̱hni nꞌa rä e̱nxe̱ pa bi nupäbi rä mfeni ꞌne «bi umbäbi rä tsꞌe̱di» (Lucas 22:43). ¡Hängu bi nupäbi rä mfeni rä Hesu näꞌä mfatsꞌi bi hñäni de näꞌä e̱nxe̱!

6. a) ¿Hanja supäbi rä hnini Äjuä yä e̱nxe̱ mäpaya? b) ¿Te mä ntꞌani ma gä thädihu̱?

⁶ Mäpaya, yä e̱nxe̱ ya hindi ñꞌudi ko nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Jeoba nuua ha rä Xiꞌmhai, hänge ya hindä za gä hanthu̱. Pe nuꞌu̱ yä e̱nxe̱ xa ja yä tsꞌe̱di ꞌne tobe di supäbi rä hnini Äjuä de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe dä za dä japi dä ꞌme̱di näꞌä rä hogä ntsitsꞌi pe̱ꞌtsi kongeꞌä. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Rä e̱nxe̱ Jeoba yꞌo ha gatꞌho rä nthetsꞌi de nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsu po geꞌä ꞌne di ñäni» (Salmo 34:7). ¿Por hanja faxkägihu̱ gä pädihu̱ njabu̱? Ngeꞌä ja ndunthi yä tsꞌo e̱nxe̱ nuꞌu̱ ne dä yꞌo̱tkägihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Pe, ¿toꞌoꞌu̱? ¿Habu̱ xpi ꞌñehe? ¿Te pe̱fi pa dä yꞌo̱tkägihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe? Pa gä pädihu̱, ma gä hanthu̱ nꞌa tu̱i de näꞌä bi thogi ko nuꞌu̱ yä mu̱di jäꞌi, rä Adan ꞌne rä Eba.

7. ¿Hängu yä jäꞌi bi ꞌueke rä Zithu de rä Zi Dada Jeoba?

⁷ Ha Rä ntheke 3 dä pädihu̱ ge nꞌa rä e̱nxe̱ bi zo̱ho̱ bi mbeni ge go ri ꞌñepi dä mända yä jäꞌi. ꞌNepu̱ bi hye̱gi bi te näꞌä tsꞌo mfeniꞌä asta xa bi nkontraui Äjuä. Mꞌe̱fa, nunä e̱nxe̱ bi tꞌembäbi rä Zithu ꞌne rä Diablo (Apocalipsis 12:9). Mi thogi 1.600 yä je̱ya de nuꞌmu̱ bi hyatꞌi Eba, rä Zithu kasi xki ꞌueke gatꞌho yä jäꞌi de rä Zi Dada Jeoba. Ho̱nse̱ nꞌa hängutho bi huahni bi me̱päbi Äjuä, ja ngu Abel, Enok ꞌne Noe (Hebreos 11:4, 5, 7).

8. a) ¿Hanja bi zo̱ho̱ bi tꞌembi u̱xjua rꞌa yä e̱nxe̱? b) ¿Te bi me̱fi nuꞌu̱ yä u̱xjua pa himbi du nuꞌmu̱ bi nja näꞌä Däta däyꞌe?

⁸ Ha nuꞌu̱ yä pa bi mꞌu̱i rä Noe, bi nja märꞌa yä e̱nxe̱ nuꞌu̱ bi zo̱ho̱ bi nkontraui Jeoba ꞌnehe. Nuꞌu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱ bä tsogi nuꞌu̱ yä luga mi pe̱ꞌtsi ha rä familia Äjuä nuni mähetsꞌi, bä käi ha rä Xiꞌmhai ꞌne bi mꞌu̱i ngu yä jäꞌi. ¿Por hanja bi me̱fi njabu̱? Rä mfistꞌofo Génesis 6:2 thädi nunä ntꞌani nuꞌmu̱ enä: «Yä tꞌu̱ Äjuä bi mu̱di bi hyandi ge yä tꞌixu yä jäꞌi xa mi yä tsꞌu̱ngänza; hänge bi yꞌo̱tꞌe yä ꞌme̱hñä gatꞌho nuꞌu̱ bi huahni». Nuꞌu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱ bi tsꞌombäbi yä mꞌu̱i yä mexiꞌmhai, pe rä Zi Dada Jeoba hingä ma xä hye̱gi xä njabu̱ po ndunthi rä tiempo. Hänge bä pe̱hni nꞌa rä Däta däyꞌe pa bi huati gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi de rä Xiꞌmhai; bi bongi ho̱nse̱ nuꞌu̱ mi pe̱päbi rä bolunta Äjuä (Génesis 7:17, 23). Pa hinxä du nuꞌu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱ o u̱xjua, bi zopu̱ nuꞌu̱ yä ndoyꞌo de gä jäꞌi ꞌne bi mengi ha mähetsꞌi ngu yä e̱nxe̱ mänꞌaki. Nuyu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱ bi huahnise̱ dä de̱ni rä Diablo ꞌne njabu̱  nuni bi zo̱ho̱ bi tꞌembi «rä ndä de yä tsꞌondähi» (Mateo 9:34).

9. a) ¿Te bi thogi ko yä u̱xjua mi mengi mähetsꞌi? b) ¿Te ma gä pädihu̱ de yä u̱xjua?

⁹ Nuꞌmu̱ mi mengi mähetsꞌi nuꞌu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱, Äjuä ya himbi hye̱gi bi mꞌu̱i ha rä familia mänꞌaki, ja ngu ya xki me̱fi ko rä Zithu, näꞌä rä ndä de yä u̱xjua (2 Pedro 2:4, TNM). Mäske nubye̱ nuꞌu̱ yä u̱xjua hindä za dä me̱ꞌtsi nꞌa rä ndoyꞌo ngu yä jäꞌi, nuꞌu̱ tobe xa di tsꞌombäbi yä mꞌu̱i yä jäꞌi. Po rängeꞌä, ko rä mfatsꞌi yä u̱xjua o yä tsꞌondähi, rä Zithu «hatꞌi gatꞌho yä jäꞌi de rä xiꞌmhai» (Apocalipsis 12:9; 1 Juan 5:19). ¿Hanja? Yä u̱xjua pe̱ꞌtsi ndunthi yä trampa pa dä hyatꞌi yä jäꞌi (hñeti 2 Corintios 2:11). Ma gä hanthu̱ rꞌa de geꞌu̱.

10. ¿Te me̱ꞌä rä ntꞌete?

¹⁰ Yä u̱xjua hatꞌi yä jäꞌi po mäde de rä ntꞌete. Rä ntꞌete geꞌu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe pe̱fi nꞌa rä jäꞌi pa dä ñäuise̱ yä u̱xjua o po mäde de nꞌa rä ꞌñete. Rä Mäkä Tꞌofo enä ge rä ntꞌete xa xä ntsꞌo ꞌne xikägihu̱ ge gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe de rä ntꞌete (Gálatas 5:19-21, RN). Pa yä u̱xjua, yä ntꞌete ꞌñenä ngu nuꞌu̱ yä ñhuni di usa nuꞌu̱ yä jäꞌi ju̱ yä tsꞌintsꞌu̱. Nuꞌu̱ yä jäꞌi ju̱ yä tsꞌintsꞌu̱, di usa rꞌa nꞌañꞌo yä ñhuni nuꞌu̱ pädi ge di ho nuꞌu̱ yä tsꞌintsꞌu̱ ne dä gu̱u̱. Njabu̱ ꞌnehe, yä u̱xjua di usa rꞌa nꞌañꞌo yä ntꞌete pa dä kadi o dä hyatꞌi yä jäꞌi.

11. ¿Te me̱ꞌä rä adivinación ꞌne por hanja mähyoni gä u̱tsahu̱?

¹¹ Yä u̱xjua di usa rä adivinación pa dä hyatꞌi yä jäꞌi. Rꞌa yä jäꞌi enä ge pädi dä adivinabi yä suerte yä  jäꞌi, o ge pädi te ma dä thogi mꞌe̱fa. Märꞌaa enä ge pädi dä hñeti yä tso̱o̱ o ge ko ho̱nse̱ dä hñeti yä yꞌe̱ yä jäꞌi, dä za dä bädi te ma dä thogi näꞌä jäꞌiꞌä. ꞌNe ꞌmu̱i nuꞌu̱ yä ꞌñete honi dä bädi te ri bo̱ni yä tꞌi. Mäske ndunthi yä jäꞌi kamfri ge hinxä ntsꞌo nuya yä tꞌo̱tꞌe, rä Mäkä Tꞌofo udi ge yä bädi o ꞌñete di mpe̱fi mähye̱gi ko yä u̱xjua. Ja ngu ha Hechos 16:16-18, mää de nꞌa rä nxutsi näꞌä mi pe̱ꞌtsi «nꞌa rä tsꞌondähi» ꞌne mi japi dä adivinabi «te mä suerte mi pe̱ꞌtsi kada nꞌa rä jäꞌi». Pe nuꞌmu̱ bi tꞌe̱ni näꞌä u̱xjua o tsꞌo e̱nxe̱ de näꞌä nxutsi, ya himbi sigi bi adivinabi yä suerte yä jäꞌi.

12. ¿Por hanja hinxä ñho gä ne gä ñähu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du?

¹² Yä u̱xjua di usa mä nꞌa rä trampa, japi yä jäꞌi dä mbeni ge dä za dä ñä ko nuꞌu̱ yä jäꞌi ya xä du. Mänꞌa nuꞌmu̱ xa tuyämu̱i po geꞌu̱, japi dä kamfri ndunthi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ hingä mäjuäni. Nuꞌu̱ yä bädi o ꞌñete dä za dä mää mi te ngu nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du o asta dä ñä ja ngu mi ñäꞌu̱. Njabu̱, ndunthi yä jäꞌi kamfri ge nuꞌu̱ xä du tobe tetho, ꞌne ge mu̱ dä ñä kongeꞌu̱ ma dä dini rä humu̱i. Pe hingä mäjuäni, hinte mä humu̱i uni, ꞌne hinxä ñho toꞌo dä hyoni dä ñäui nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du. ¿Por hanja? Ngeꞌä yä u̱xjua dä za dä ñä ngu mi ñä nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du ꞌne dä xipi yä ꞌñete näꞌä te ne dä bädi de geꞌä (1 Samuel 28:3-19). Pe nuju̱ ya dä pädihu̱ ha Rä ntheke 6, ge nuꞌmu̱ tu nꞌa rä jäꞌi, ya hinte dä za dä me̱fi (Salmo 115:17). Hänge gatꞌho «nuꞌu̱ honi dä ñäui nuꞌu̱ xä du», ya xä hyatꞌi yä u̱xjua ꞌne pe̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba (hñeti Deuteronomio 18:10, 11; Isaías 8:19). Po rängeꞌä, yꞌo̱tꞌe gatꞌho näꞌä dä za pa hingi tagi ha yä trampa yä u̱xjua.

13. ¿Te xä za xä me̱fi ndunthi de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi tsu yä u̱xjua?

 ¹³ Yä u̱xjua hingä ho̱nse̱ hatꞌi yä jäꞌi, ꞌnehe di pidi. Rä Zithu ꞌne nuꞌu̱ yä u̱xjua «pädi ge tsꞌu̱tho yä pa di ꞌme̱di» pa dä thäki de rä Xiꞌmhai, hänge mänꞌa xa xä nkue̱ ꞌne o̱tꞌe yä xuñha ngu nunka xki nheki (Apocalipsis 12:12, 17). Pe mäske njabu̱, yä mꞌotho yä jäꞌi nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ko rä ntsu po nuꞌu̱ yä u̱xjua, xä za xä kꞌotꞌi de yä yꞌe̱. ¿Hanja? ¿Te dä za dä me̱fi nꞌa rä jäꞌi pa dä kꞌotꞌi de yä yꞌe̱ yä u̱xjua mäske xä me̱fi rä ntꞌete?

14. ¿Te bi me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha rä hnini Efeso pa bi kꞌotꞌi de yä yꞌe̱ yä u̱xjua, ꞌne te dä za gä pe̱fihu̱ mäpaya?

¹⁴ Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ te dä hogi gä pe̱fihu̱ pa gä täpäbihu̱ yä u̱xjua ꞌne pa dä za gä kꞌotꞌihu̱ de yä yꞌe̱. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha rä hnini Efeso de näꞌä rä siglo I.  Änte xä zo̱ho̱ xä nkristianu, rꞌa de geꞌu̱ mi yä ꞌñete o yä bädi. Pe, ¿te bi me̱fi nuꞌmu̱ bi huahni ya hindä yꞌo̱tꞌe yä ntꞌete? Rä Noya Äjuä enä: «Ndunthi yä ꞌñete bi hñäxä yä tꞌofo [o yä he̱ꞌmi] pa bi tsꞌätꞌä ha yä thandi yä jäꞌi» (Hechos 19:19). Hää, nuꞌu̱ yä kristianu bi tsätꞌi yä he̱ꞌmi de gä mäjia ꞌne njabu̱ bi zoogi nꞌa rä hogä kꞌoi pa nuꞌu̱ yä jäꞌi ne dä däpäbi yä u̱xjua. Nuꞌu̱ yä jäꞌi ne dä me̱päbi rä bolunta rä Zi Dada Jeoba, mähyoni dä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ñꞌoui yä ntꞌete, ngu yä mfistꞌofo, yä rebista, yä pelikula, o nuꞌu̱ yä thuhu ñä de yä ntꞌete. ꞌNehe yä amuleto o märꞌa yä tꞌo̱tꞌe di usa yä jäꞌi pa dä me̱ꞌtsi rä hogä suerte o pa di nsu de yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, ja ngu yä the̱ngä thähi, yä axo, yä ponza o märꞌa yä tꞌo̱tꞌe. Mäske rꞌabu̱ di handihu̱ ge di ntꞌo̱de o di nheki xä ñho nuya yä tꞌo̱tꞌe, mähyoni gä huatihu̱ o gä tsäꞌtihu̱ (1 Corintios 10:21).

15. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä täpäbihu̱ yä u̱xjua?

¹⁵ Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa de nuꞌmu̱ yä kristianu de Efeso bi tsätꞌi nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi de gä mäjia, rä apostol Pablo bi yꞌopäbi: «Nuju̱ di ntunhu̱ ko yä tsꞌondähi» (Efesios 6:12). Nunä testo udi ge yä u̱xjua, tobe mi sigi mi honi hanja xä hyatꞌi nuꞌu̱ yä kristianu, pa xä mengi xä dagi ha yä trampa. Hänge, ¿te mä nꞌa mi ja mꞌe̱di xä me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu? Rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi: «Ngu nꞌa rä soldado di hñä rä nthaki [o eskudo] ha rä yꞌe̱ pa dä ntaki, ꞌnekhu̱ mähyoni gä pe̱ꞌtshu̱ rä jamfri pa gä ntakhu̱ de yä nthate rä tsꞌondähi» (Efesios 6:16). Entremas dä ze̱di mä jamfrihu̱, mänꞌa ma dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä trampa yä u̱xjua (Mateo 17:20).

16. ¿Hanja dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä jamfri näꞌä xa di tse̱di?

 ¹⁶ Nuꞌmu̱, ¿hanja dä za dä ze̱di mä jamfrihu̱? Mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo. Ja ngu nꞌa rä jädo, pa dä nja rä tsꞌe̱di mähyoni dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä simiento. Njabu̱ ꞌnehe, mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mfädi de rä Noya Äjuä, ngeꞌä go geꞌä ma dä japi dä ze̱di mä jamfrihu̱ ngu nꞌa rä hogä simiento. Mu̱ gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo hyaxtho, mä jamfrihu̱ xa ma dä ze̱di. Ngu nꞌa rä jädo näꞌä xa tse̱di, mä jamfrihu̱ ma dä maxkägihu̱ pa gä ntakihu̱ de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ne dä yꞌo̱tkägihu̱ yä u̱xjua (1 Juan 5:5).

17. ¿Te di ja mꞌe̱di gä pe̱fihu̱ pa hinte dä yꞌo̱tkägihu̱ yä u̱xjua?

¹⁷ ¿Te mä nꞌa mi japäbi mꞌe̱di xä me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu de rä hnini Efeso? Koꞌmu̱ mi ꞌmu̱i ha nꞌa rä hnini habu̱ xki ñudi ko yä ntꞌete, mänꞌa mi japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Hänge rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi: «Nzäntho gä aphu̱ [o gä xatuäbihu̱] Äjuä» (Efesios 6:18). Koꞌmu̱ rä Xiꞌmhai ꞌnehe xä ñudi ko yä ntꞌete, mähyoni gä bäntebihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge dä sugägihu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i ne dä yꞌo̱tkägihu̱ yä u̱xjua. ꞌNehe, xa mähyoni gä no̱mbäbihu̱ rä thuhu Jeoba ha mä sadihu̱ (hñeti Proverbios 18:10). Pe̱ꞌtsi te gä apäbihu̱ nzäntho ge dä “ñängägihu̱ de rä tsꞌondähi” o rä Zithu (Juan 17:15). Rä Zi Dada Jeoba o̱de ꞌne thädi gatꞌho nuꞌu̱ yä sadi di o̱tꞌehu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ (Salmo 145:19).

18, 19. a) ¿Por hanja di mäñhu̱ ge dä za gä tähähu̱ näꞌä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱ kontra yä u̱xjua? b) ¿Te mä ntꞌani ma dä dädi näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱?

¹⁸ Mäjuäni ge yä u̱xjua pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa te dä yꞌo̱tkägihu̱. Pe mu̱ gä kuatꞌihu̱ Äjuä ꞌne gä pe̱päbihu̱  Rä bolunta, yä u̱xjua hinte ma dä jakägihu̱ (hñeti Santiago 4:7, 8). Di pädihu̱ ge yä u̱xjua hingi pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä me̱fi gatꞌho näꞌä dä ne. Ha yä pa rä Noe, Äjuä bi kastiga nuꞌu̱ yä u̱xjua, ꞌne mꞌe̱fa ma dä huati pa nzäntho (Judas 6). Beni ꞌnehe ge di pe̱ꞌtsihu̱ rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä e̱nxe̱ Jeoba xa ja yä tsꞌe̱di (2 Reyes 6:15-17). Nuyu̱ nzäntho handi näꞌä rä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱ ko yä u̱xjua ngeꞌä nuꞌu̱ ne dä hyandi gä tähähu̱ nunä tuhni. Po rängeꞌä, hingä ꞌuegehu̱ de rä Zi Dada Jeoba ꞌne de näꞌä rä familia de yä hogä e̱nxe̱ bi ꞌmu̱i mähetsꞌi. ꞌNehe, ma gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä hogä tsꞌofo di rꞌakägihu̱ rä Noya Äjuä, ꞌne hingä pe̱hu̱ nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de yä ntꞌete (1 Pedro 5:6, 7; 2 Pedro 2:9). Njabu̱, ma dä za gä tähähu̱ näꞌä rä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱ ko yä u̱xjua.

¹⁹ Pe, ¿por hanja Äjuä hinxä huati nuꞌu̱ yä u̱xjua ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xpä hä ndunthi yä sufrimiento? Näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱ ma dä dädi nunä ntꞌani.