1. ¿Toꞌo bi hyoki gatꞌho nuꞌu̱ ꞌmu̱i ꞌne ja yä te?

RÄ APOSTOL Pablo bi ꞌñenä ge Jeoba go geꞌä «Äjuä näꞌä te ꞌne go geꞌä Äjuä xa mäjuäni» (1 Tesalonicenses 1:9). ꞌNehe, Jeoba go geꞌä rä Hyokäte de gatꞌho nuꞌu̱ ꞌmu̱i ꞌne ja yä te. Yä e̱nxe̱ ha mähetsꞌi bi ꞌñenä: «Go geꞌi gä hyoki gatꞌho näꞌä te ja ꞌne po ri paha [o bolunta] bi njabu̱» (Apocalipsis [Revelación] 4:11). ꞌNehe, rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi Timoteo: «Äjuä [...] di umbäbi yä te gatꞌho näꞌä te ꞌmu̱i» (1 Timoteo 6:13). Po rängeꞌä, rä te näꞌä nꞌa rä hogä regalo xä rꞌakägihu̱ Äjuä.

2. ¿Te rꞌakägihu̱ Jeoba pa gä sigi gä ꞌmu̱hu̱?

² ꞌNehe, Jeoba rꞌakägihu̱ näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä sigi gä ꞌmu̱hu̱ (Hechos 17:28). Jeoba rꞌakägihu̱ rä ñhuni, rä dehe, rä ndähi ꞌne nunä xiꞌmhai habu̱ di ꞌmu̱hu̱ (hñeti Hechos 14:15-17). ꞌNe gatꞌho näꞌä di rꞌakhu̱ Jeoba, jakägihu̱ gä ꞌmu̱hu̱ ko rä johya. Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ mä ndunthi rä johya, mähyoni gä pädihu̱ ꞌne gä o̱tehu̱ yä mhända Äjuä (Santiago 1:25).

3. ¿Te bi mbeni Äjuä nuꞌmu̱ Kain bi hyo rä ku?

³ Äjuä ne ge gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po mä tehu̱ ꞌne po rä te märꞌa yä jäꞌi. Ma gä hanthu̱ nꞌa rä kꞌoi: Kain, nꞌa rä  tꞌu̱ Adan ꞌne Eba, xa bi nkue̱ ko näꞌä rä ku mi rä thuhu Abel. Jeoba bi xipäbi ge näꞌä rä kue̱ mi pe̱ꞌtsi, xä za xä japi xä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta tsꞌoki. Pe Kain himbi japämäsu Äjuä ꞌne bi yu̱ntꞌi xa ntsꞌe̱di rä ku asta xa bi hyo (Génesis 4:3-8). Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zi Dada Jeoba bi kastiga rä Kain ngeꞌä bi hyo rä ku (Génesis 4:9-11).

4. ¿Hanja udi nuꞌu̱ yä mhända bi tꞌumbäbi Moises ge pa Äjuä xa ja rä muui rä te?

⁴ Mi thogi ngu 2.400 yä je̱ya, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi yä mhända yä israelita pa xä me̱päbi ja ngu mi neꞌä. Rä Zi Dada Jeoba bi uni nuꞌu̱ yä mhända po mäde de Moises. Hänge rꞌabu̱, nuꞌu̱ yä mhända tꞌembäbi yä Ley rä Moises. Nꞌa de nuꞌu̱ yä mhända mi enä: «Oxki ma gi ñhote» (Deuteronomio 5:17). Nunä mhända, bi ꞌñuti yä israelita hängu rä muui pe̱ꞌtsi pa Äjuä rä te, ꞌne ge yä jä’i pe̱ꞌtsi te dä hyandi ko ndunthi rä muui yä te nuꞌu̱ yä mi jä’iui.

5. ¿Hanja ri ꞌñehe gä handihu̱ rä aborto?

⁵ Pe, ¿te di mbeni Äjuä de nuꞌu̱ yä zi bätsi tobe odä ha yä mu̱i yä nänä? Pa geꞌä nꞌa rä däta tsꞌoki mu̱ toꞌo dä hñäkuäbi yä te nuꞌu̱ yä zi bätsi. Nge’ä pa rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe ja ndunthi rä muui yä te nu’u̱ yä zi bätsi mäske tobe hinxä mꞌu̱itho (hñeti Éxodo 21:22, 23; Salmo 127:3). Ja ngu di handihu̱, Äjuä di kondenä rä aborto.

6. ¿Por hanja xa mähyoni hingä u̱tsahu̱ nixi nꞌa rä jäꞌi?

⁶ Pa gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po rä te, mähyoni gä mädihu̱ gatꞌho yä jäꞌi. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Näꞌä toꞌo u̱tsa rä ku, ja rä ue̱nda bi hyo, ꞌne di pähu̱ ge nꞌa rä hyote [...] hingi pe̱ꞌtsi rä te pa nzäntho» (1 Juan 3:15). Mu̱ di ne gä ꞌmu̱hu̱ pa nzäntho, xa mähyoni ge mä korasohu̱ hindä u̱tsa nixi nꞌa rä jäꞌi, ngeꞌä de rä ntꞌu̱tsate bi  ehe ndunthi yä ntsꞌomꞌu̱i (1 Juan 3:11, 12). Po rängeꞌä, xa mähyoni gä pädihu̱ gä mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa.

7. ¿Te mä bisio hingi udi rä tꞌekꞌei po rä te?

⁷ Pe, ¿te dä za gä mäñhu̱ de näꞌä rä tꞌekꞌei ri ꞌñehe gä pe̱ꞌtsihu̱ po mä tese̱hu̱? Di pädihu̱ ge nixi nꞌa rä jäꞌi hingi ne dä du, pe ndunthi udi ge hindi mädi yä te, ngeꞌä tsi yä yꞌu̱i, yä mariuanä o märꞌa yä droga. Nuya yä tꞌo̱tꞌe dä mäñhu̱ di tsꞌombäbi yä te ꞌne yä nzaki yä jäꞌi, pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ndunthi yä mꞌiki asta häkuäbi yä te. Po rängeꞌä, nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi nuya yä bisio, udi ge hingi pe̱ꞌtsi rä tꞌekꞌei po yä te. Rä Zi Dada Jeoba hindi ho nuꞌu̱ yä bisio (hñeti Romanos 6:19; 12:1; 2 Corintios 7:1). Pa gä pe̱päbihu̱ Äjuä ja ngu di hoꞌä, pe̱ꞌtsi te gä he̱gihu̱ nuꞌu̱ yä bisio. Mäske dä jakägihu̱ xä ñhei, mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba, dä za dä rꞌakägihu̱ näꞌä rä mfatsꞌi di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi. Hää, pa rä Zi Dada Jeoba, xa ja rä muui gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ pa gä udihu̱ ge di hanthu̱ mä tehu̱ ngu nꞌa rä hogä regalo näꞌä go xä rꞌakägihu̱.

8. ¿Por hanja xa mähyoni ge nzäntho gä nsuhu̱ pa hinte gä thogihu̱?

⁸ Mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä tꞌekꞌei po rä te, nzäntho ma gä nsuhu̱ pa hinte gä thogihu̱. Hingä ma gä ñꞌenihu̱ ko mä tehu̱ ho̱nse̱ pa gä ñꞌetsꞌihu̱ ge xa dyä bibohu̱. Pe̱ꞌtsi te gä handihu̱ xä ñho hanja di e̱tꞌi mä karrohu̱ pa gä suhu̱ mä tehu̱, ꞌne hingä ku̱tꞌihu̱ ha yä ntꞌeni de gä tuhni o nuꞌu̱ yä ntꞌeni habu̱ dä za te gä thogihu̱ (Salmo 11:5). Nꞌa de nuꞌu̱ yä mhända bi umbäbi Äjuä yä israelita mi enä: «Mu̱ ma gi hyoki nꞌa rä rꞌayꞌo nguu, nuꞌmu̱ pe̱ꞌtsi te gi ju̱ꞌspäbi nꞌa rä tꞌu̱kä jädo gatꞌho rä nthetsꞌi de mäñä rä njoꞌmi ri nguu, pa hinto dä dagi de gehni, ꞌne  njabu̱ nuꞌi ꞌne ri familia, hinte mä ji gi tuhu̱» (Deuteronomio 22:8). Ha nunä mhända di tinihu̱ nꞌa rä hogä tsꞌofo näꞌä dä za dä maxkägihu̱. Mu̱ mä nguhu̱ pe̱ꞌtsi yä rꞌede o escalera, mähyoni di ꞌmu̱i xä ñho pa hinto dä dagi ꞌne dä ntse̱ni. Mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä karro, mähyoni gä hokihu̱ habu̱ xä tsꞌoki pa hinte gä thogihu̱.

9. ¿Hanja ri ꞌñehe gä tratahu̱ yä zuꞌue?

⁹ ¿Hanja handi Äjuä yä te yä zuꞌue? Pa geꞌä, ꞌnehe xa ja ndunthi rä muui. Äjuä he̱gi gä hohu̱ yä zuꞌue pa gä tsihu̱ rä ngo̱, pa gä hokihu̱ te gä hehu̱ o pa gä suhu̱ mä tehu̱ (Génesis 3:21; 9:3; Éxodo 21:28). Pe toꞌo häkuäbi yä te o di trata xä ntsꞌo yä zuꞌue ho̱nse̱ de gä nduxte, udi ge pa geꞌu̱ hinte ja yä muui (Proverbios 12:10).

10. ¿Te ngu handi Jeoba rä ji?

¹⁰ Nuꞌmu̱ Kain bi hyo rä ku, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembi: «Rä ji ri ku matkägi dende ha rä hai» (Génesis 4:10). Nuꞌmu̱ bi ꞌñenä «rä ji ri ku», Jeoba mi ne dä ꞌñenä «rä te ri ku». Hää, Kain xki hñäkuäbi rä te rä ku, hänge ma xä hñäni nꞌa rä kastigo po geꞌä. Näꞌä rä ji o rä te Abel, ꞌñenä mi maꞌti rä Zi Dada Jeoba pa xä yꞌo̱tꞌe rä justisia. Mꞌe̱fa de näꞌä rä Däta däyꞌe ha yä pa rä Noe, Jeoba bi ꞌñudi mänꞌaki te ngu handi rä ji. Änte de xä nja näꞌä Däta däyꞌe, yä jäꞌi ho̱nse̱ mi tsi yä fruta, yä berdura ꞌne yä ndaa. Pe nubye̱, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi Noe ꞌne nuꞌu̱ yä tꞌu̱: «Gatꞌho nuꞌu̱ yä zuꞌue di ꞌñäni ꞌne ja yä te, dä za gi tsihu̱». Pe Jeoba bi proibibi: «Pe rä ngo̱ ko rä te —o rä ji— hingi ja gi tsihu̱» (Génesis 1:29; 9:3, 4). Nuꞌmu̱, ¿te ngu handi Jeoba rä ji? Handi ngu näꞌä rä te pe̱ꞌtsi yä jäꞌi o yä zuꞌue.

11. ¿Te mä mhända de rä ji xki uni Äjuä dende ha yä pa rä Noe?

 ¹¹ Mähyoni hingä tsihu̱ rä ji pa gä udihu̱ ge di pe̱ꞌtsihu̱ rä tꞌekꞌei po geꞌä. Ha nꞌa de nuꞌu̱ yä Ley bi umbäbi yä israelita, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi: «Mu̱ nꞌa rä israelita [...] dä gu̱ nꞌa rä mbängä zuꞌue o nꞌa rä tsꞌintsꞌu̱ näꞌä dä za dä tsꞌi, nuꞌmu̱ pe̱ꞌtsi te dä näꞌmbäbi rä ji ꞌne dä goꞌmi ko rä fonthai. Ngeꞌä [...] dä embäbi yä israelita: “Hingi ja gi tsihu̱ rä ji de nixi nꞌa rä klase yä ngo̱”» (Levítico 17:13, 14). Näꞌä mhända xki uni Äjuä ha nuꞌu̱ yä pa Noe de hindä tsꞌipä rä ji yä zuꞌue, tobe mi ja rä muui mäske ya xki thogi 800 yä je̱ya. Rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñudi xä ñho näꞌä mi mbeni: ge yä ꞌme̱go hää mi tsa xä zipäbi rä ngo̱ yä zuꞌue, pe näꞌä rä ji, mi pe̱ꞌtsi te xä ꞌmañä ha rä hai. Njabu̱, nuꞌu̱ ma xä ꞌñudi hängu rä muui mi pe̱ꞌtsi rä te nꞌa rä zuꞌue.

12. Po mäde de rä espiritu santo Äjuä, ¿te mä mhända bi tꞌuni de rä ji?

¹² Mäpaya, nuju̱ ꞌnehe xä tꞌakägihu̱ nꞌa rä mhända nguꞌä. Ha näꞌä rä mu̱di siglo, yä apostol rä Hesu ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä ñꞌo̱ho̱ mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu, bi muntsꞌi pa xä hyandi te mä mhända pe̱ꞌtsi te xä me̱fi gatꞌho yä kristianu. Nuꞌu̱ bi ꞌñenä: «Ngeꞌä rä espiritu santo Äjuä ꞌne nuje xtä hanthe xä ñho hingä rꞌaꞌäꞌihu̱ mä nꞌa rä mhända xä ñhei, ho̱nse̱ nuya xa mähyoni: sigi gi ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ñhäꞌtuä yä idolo, de yä ji, ꞌne de nuꞌu̱ yä zuꞌue xä mhitpäbi yä yꞌu̱ga [«nuꞌu̱ yä zuꞌue xä duse̱ o xä tho ꞌne hinxä ꞌmo̱mbäbi yä ji», nota], ꞌne de nuꞌu̱ yä tsꞌoki o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo» (Hechos 15:28, 29, TNM; 21:25, TNM). Pe̱ꞌtsi te gä “sigi gä ꞌuegehu̱ de rä ji”. Mu̱ hingä o̱dehu̱ nunä mhända, ante yä da Jeoba, nunä nꞌa rä däta tsꞌoki näꞌä di ñhe̱huitho rä idolatria ꞌne nuꞌu̱ yä tsꞌoki o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo.

13. Mää nꞌa rä ejemplo näꞌä udi ge hinxä ñho gä usahu̱ rä ji.

 ¹³ Näꞌä mhända bi uni Jeoba de rä ji, ¿di proibi ꞌnehe gä usahu̱ rä ji pa gä xithu̱ ha mä ndoyꞌohu̱? Hää, ma gä huxu̱ nꞌa rä ejemplo. Mu̱ nꞌa rä mediko dä xiꞌi ge hingi ja gi tsi yä ithe, ¿ma gi ꞌñenä ge hindä za gi tsi, pe hää dä za gi xitꞌi ha ri ndoyꞌo po mäde de ri ꞌñuji? Hinä, ngeꞌä gi pädi ge mähye̱githo tanto mu̱ gi tsi o gi xitꞌi ha ri ndoyꞌo po mäde de ri ꞌñuji. Njabu̱ ꞌnehe, nuꞌmu̱ Jeoba di mändagihu̱ gä ꞌuegehu̱ de rä ji, ri bo̱ni ge hingi ja gä tsihu̱ ha nixi gä xithu̱ ha mä ndoyꞌohu̱. Hänge mu̱ di ne gä o̱dehu̱ nunä mhända, mähyoni hingä he̱gihu̱ dä sitkägihu̱ yä ji ha mä ndoyꞌohu̱.

14, 15. Mu̱ yä mediko dä xipäbi nꞌa rä kristianu ge pe̱ꞌtsi te dä siꞌtpäbi yä ji, ¿te ma dä me̱fi ꞌne por hanja?

¹⁴ Pe, ¿te ma dä me̱fi nꞌa rä kristianu mu̱ dä me̱ꞌtsi nꞌa rä tsꞌo thogi, habu̱ dä ꞌme̱di ndunthi rä ji o di ñheni ꞌne pe̱ꞌtsi te dä opera? ¿Xiꞌmu̱ nꞌa rä mediko dä xipi ge mu̱ hindä siꞌtpäbi yä ji ha rä ndoyꞌo, nuꞌmu̱ ma dä du? Di pädihu̱ ge näꞌä kristianu hingi ne dä du. Po rängeꞌä, ma dä hyoni nuꞌu̱ yä ꞌñethi hindi ñꞌoui rä ji ꞌne njabu̱ ma dä ꞌñudi hängu di mädi rä te, näꞌä däta regalo xä umbäbi Äjuä.

¹⁵ Nꞌa rä kristianu hingä ma dä yꞌo̱tꞌä ngogu nuꞌu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba ho̱nse̱ po dä mꞌu̱i märꞌa yä pa. Rä Hesu bi mää: «Näꞌä toꞌo ne dä su rä te, ma dä ꞌme̱di, pe näꞌä toꞌo dä ungä rä te po rängeki, näꞌä ma dä me̱ꞌtsi mä nꞌa rä hogä te pa nzäntho» (Lucas 17:33). Nixi nꞌa de gekhu̱ hindi ne gä tuhu̱. Pe hingä po rängeꞌä ma gä tsohu̱bu̱ yä mhända Äjuä ho̱nse̱ pa gä ñäñhu̱ mä tehu̱, ngeꞌä mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, hindä za gä hänihu̱ näꞌä rä te pa nzäntho. Hänge mänꞌa xä  ñho gä kamfrihu̱ ge yä mhända Äjuä nzäntho honi mä ñhohu̱. Di pädihu̱ ge mu̱ gä tuhu̱, Näꞌä Toꞌo uni rä te hindä pumfrigihu̱, ꞌne xti gu̱tsꞌi yä jäꞌi de rä du, ma dä rꞌakägihu̱ mänꞌaki näꞌä regalo xa mähotho (Juan 5:28, 29; Hebreos 11:6).

16. ¿Te mä mhända di jamäsu yä ꞌme̱go Äjuä?

¹⁶ Yä ꞌme̱go Äjuä di jamäsu näꞌä mhända xä hñäni de geꞌä. Po rängeꞌä, nuꞌu̱ hingi tsi rä ji, nixi handi ngu nꞌa rä ꞌñethi. * Nuꞌu̱ pädi xä ñho ge Äjuä, näꞌä toꞌo xä rꞌakägihu̱ mä tehu̱ ꞌne mä jihu̱, pädi näꞌä mänꞌa xä ñho pa gekhu̱. ¿Gi kamfri njabu̱?

17. Mäyaꞌmu̱, ¿pa te mi usa rä ji yä israelita?

¹⁷ Mäyaꞌmu̱, ha nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moises, Jeoba bi mää hanja ma xä usa rä ji yä israelita. Äjuä bi xipäbi yä israelita hanja ri ꞌñehe xä xo̱kämbenibi, ꞌne bi umbäbi nunä mhända: «Rä te rä ngo̱, ja ha rä ji, ꞌne go nugase̱ xtä uni ha rä altar pa dä xu̱kꞌäꞌihu̱ ri tsꞌokihu̱, ngeꞌä rä ji geꞌä xu̱ki yä tsꞌoki» (Levítico 17:11). Nuꞌmu̱ yä israelita mi o̱tꞌe nꞌa rä tsꞌoki, nuꞌu̱ mi uni nꞌa rä zuꞌue de gä ofrenda pa mi thätsꞌi nꞌa tu̱i de rä ji ha näꞌä altar  de rä tabernäkulo pa mi adi rä mpumbäte de yä tsꞌoki. ꞌNe mꞌe̱fa geꞌätho bi sigi bi me̱fi mi thoki rä templo. Ho̱nse̱ pa geꞌä mi usa rä ji yä israelita.

18. ¿Te mä ñho ꞌne te mä jäpi dä za gä hänihu̱ po mäde de näꞌä rä ji bi näꞌmi rä Hesu?

¹⁸ Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ya hingi pe̱ꞌtsi te dä ja gatꞌho nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moises, hänge ya hindi uni yä zuꞌue de gä ofrenda ꞌne nixi häꞌspäbi rä ji ha nꞌa rä altar (Hebreos 10:1). Pe mäske njabu̱, näꞌä bi me̱fi yä israelita mäyaꞌmu̱, mi nꞌa rä ntꞌudi de näꞌä däta ofrenda ma xä uni mꞌe̱fa Ñhesukristo, rä Tꞌu̱ Äjuä. Ja ngu dä pädihu̱ ha Rä ntheke 5, rä Hesu bi uni rä te po nuju̱ nuꞌmu̱ bi näꞌmi rä ji ngu nꞌa rä ofrenda. Mꞌe̱fa mi mengi ha mähetsꞌi, rä Hesu bi umbäbi rä Dada nꞌa mꞌikitho ꞌne pa nzäntho rä muui näꞌä rä ji xki näꞌmi  (Hebreos 9:11, 12). Njabu̱, di hänihu̱ rä mpumbäte de mä tsꞌokihu̱ ꞌne di pe̱ꞌtsihu̱ rä humu̱i de gä ꞌmu̱ihu̱ pa nzäntho (Mateo 20:28; Juan 3:16). ¡Hängu yä ñho bi hä näꞌä rä ji bi näꞌmi rä Hesu! (1 Pedro 1:18, 19.) Ma dä za gä ñäni mä tehu̱, ho̱nse̱ mu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri näꞌä rä ji bi näꞌmi rä Hesu.

19. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi de rä ji yä jäꞌi?

¹⁹ ¡Hängu di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba po näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱! Po rängeꞌä, ko ndunthi rä johya ma gä xipäbihu̱ yä jäꞌi ge mu̱ dä me̱ꞌspäbi rä jamfri näꞌä rä te bi uni rä Hesu, nuꞌu̱ dä za dä me̱ꞌtsi rä te pa nzäntho. Njabu̱, ma gä udihu̱ ge di handihu̱ yä te märꞌa yä jäꞌi, ja ngu handi Jeoba (hñeti Ezequiel 3:18). Mu̱ gä kumplihu̱ ko näꞌä ꞌme̱fi xä rꞌakhu̱ Äjuä, ma dä za gä mäñhu̱ ngu rä apostol Pablo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Xä ntꞌaxigi de rä ji de gatꞌho yä jäꞌi, ngeꞌä hixtä tsaya de gä xiꞌähu̱ gatꞌho yä tsꞌofo Äjuä» (Hechos 20:26, 27, TNM). Hää, nuju̱ ma gä udihu̱ xä ñho hängu rä tꞌekꞌei di pe̱ꞌtsihu̱ po rä te ꞌne rä ji, mu̱ gä utihu̱ yä jäꞌi de Äjuä ꞌne de gatꞌho näꞌä ma dä me̱fi pa xudi ndämäni.