1, 2. Mäske ya gä renuncia o gä po̱ni de näꞌä rä Dängä Babilonia, ¿te mähyoni gi ñꞌanise̱ ꞌne por hanja?

IMÄJINÄ ge bi siꞌi ge nꞌa rä jäꞌi xä yꞌu̱ꞌtsi rä benenu näꞌä rä dehe ja ha näꞌä hnini habu̱ gi ꞌmu̱i. Gatꞌho rä dehe ya hinxä ntꞌaxi, ꞌne mu̱ gi sigi gi tsi, ma gi tu. Xibye̱, ¿te ma gi pe̱fi? Zäi ge nguntꞌä ma gi hyoni mä nꞌa rä luga habu̱ ma gi tini näꞌä rä dehe xä ntꞌaxi. Pe mäske gi pe̱fi njabu̱, zäi ge nuꞌi tobe gi turimu̱i ꞌne gi ñꞌani: «¿Tobe ja ha mä ndoyꞌo näꞌä benenu mi ñꞌoui näꞌä rä dehe ya xtä tsi?».

² Rä Mäkä Tꞌofo mää ge njabu̱ thogi ꞌnehe ko nuꞌu̱ yä hyate relijion. Nuyu̱ xä ntsꞌoni ko nuꞌu̱ yä ntꞌudi ꞌne yä nzäi hingi tꞌaxi (2 Corintios 6:17). Hänge mähyoni gi po̱ni de näꞌä rä «Dängä [...] Babilonia». Njabu̱ tꞌembäbi nuꞌu̱ yä hyate relijion ja mäpaya po gatꞌho rä Xiꞌmhai (Apocalipsis [Revelación] 18:2, 4). Xi nuꞌi, ¿ya gä renuncia o gä po̱ni de geꞌä? Mu̱ hää, di felisitaꞌihe. Pe, ¿gi pädi? Hingä ho̱nse̱ꞌä. ꞌNehe mähyoni gi ñꞌanise̱: «¿Tobe di pe̱ꞌtsi o kohi ha mä mꞌu̱i rꞌa yä nzäi o yä ntꞌudi de nuꞌu̱ yä hyate relijion?». Ma gä hanthu̱ rꞌa yä ejemplo.

3. a) ¿Te mää rä Mäkä Tꞌofo de yä imagen o yä santo ꞌne por hanja rꞌabu̱ dä za dä jaꞌi xä ñhei gi jamäsu näꞌä di mbeni Äjuä de geꞌu̱? b) Mu̱ nuꞌi gi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de nuꞌu̱ yä hyate relijion, ¿te mähyoni gi pe̱fi kongeꞌu̱?

³ Mu̱ nuꞌi xkä pe̱ꞌtsi yä imagen, yä santo, o yä altar ha ri nguu dende o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya, zäi ge asta gi mädi rꞌa de gehyu̱, ꞌne po rängeꞌä, rꞌabu̱ dä za dä jaꞌi xä ñhei gi xatuäbi Äjuä nsinke gi usa nꞌa rä imagen o nꞌa rä santo. Pe Äjuä go geꞌä ri ꞌñepi dä huahni hanja ne gä xo̱kämbenibihu̱, ꞌne rä Mäkä Tꞌofo utkägihu̱ ge Äjuä hingi ho nuꞌmu̱ di usahu̱ yä imagen o yä santo (hñeti Éxodo 20:4, 5; Salmo 115:4-8; Isaías 42:8; 1 Juan 5:21). Hänge pa dä za gi xo̱kämbeni Äjuä ja ngu neꞌä, mähyoni gi xe̱ni o gi tehmi gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de nuꞌu̱ yä hyate relijion. Pe̱ꞌtsi te gi hyandi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ja ngu handi Jeoba: ngu nꞌa rä «tꞌo̱tꞌe xa xä ntsꞌo» (Deuteronomio 27:15).

4. a) ¿Por hanja hinte ma gä tähähu̱ mu̱ gä xo̱kämbenihu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du? b) ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba bi proibibi rä hnini Israel xä yꞌo̱tꞌe yä ntꞌete?

 ⁴ Ndunthi yä jäꞌi xä nzäi di xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, ngeꞌä njabu̱ udi nuꞌu̱ yä hyate relijion. Rꞌa yä jäꞌi kamfri ge nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, bi ꞌmu̱i ha nꞌa rä luga habu̱ hindä za gä handihu̱ ꞌne rꞌabu̱ dä za dä mfaxte o dä yꞌo̱tꞌe rä ntsꞌomꞌu̱i. Zäi ge mä mꞌe̱tꞌo, nuꞌi ꞌnehe ngi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po ngi umbäbi yä ofrenda nuꞌu̱ ri jäꞌi xä du, ngeꞌä ngi hurimu̱i ge nuꞌu̱ mi handi ꞌne mi o̱de. Pe ja ngu gä pädi ha näꞌä Rä ntheke 6 de nunä mfistꞌofo, nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du himbi sigi bi te ha mä nꞌa rä luga. Po rängeꞌä, hinxä ñho gä honi gä ñähu̱ kongeꞌu̱, ngeꞌä hinte ma gä tähähu̱. Yä u̱xjua go geꞌu̱ ñä pa dä jakägi gä mbenihu̱ ge nzokägihu̱ nuꞌu̱ mä jäꞌihu̱ xä du. Po rängeꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi proibibi rä hnini Israel xä yꞌo̱tꞌe yä ntꞌete o xä hyoni hanja xä ñäui nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du (hñeti Deuteronomio 18:10-12).

5. ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ asta mäpaya gi usa yä imagen o yä santo, o gi xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du?

⁵ Pe, ¿te dä za gi pe̱fi mu̱ asta mäpaya gi usa yä imagen o yä santo, o gi xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du? Hñeti ꞌne mbeni te mää nuꞌu̱ yä testo de rä Mäkä Tꞌofo habu̱ udi hanja handi Äjuä nuꞌu̱ yä nzäiꞌu̱. Xatuäbi hyaxtho rä Zi Dada Jeoba pa gi xipäbi ge nuꞌi gi ne gi huahni gi xo̱kämbeni ja ngu neꞌä, ꞌne yꞌapäbi dä maxꞌäꞌi gi mbeni ja ngu di mbeniꞌä (Isaías 55:9).

6, 7. a) ¿Pa te di tꞌo̱tꞌe rä Nabida? b) ¿Mi o̱tꞌe rä Nabida nuꞌu̱ yä kristianu de rä siglo I? c) ¿Pa te mi tꞌo̱tꞌe yä kumpleañu ha yä pa nuꞌu̱ yä mu̱di de̱ni rä Hesu?

⁶ Näꞌä rä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Äjuä, dä za dä tsꞌoni mu̱ gä o̱tꞌehu̱ nuꞌu̱ yä ngo o̱tꞌe nuꞌu̱ yä hyate relijion.  Ja ngu rä Nabida, kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä relijion mää ge yä kristianu, o̱tꞌe nunä ngo, ꞌne enä ge pa dä feni näꞌä rä pa bi mꞌu̱i rä Hesu. Pe, ¿mi o̱tꞌe rä Nabida nuꞌu̱ yä kristianu de rä siglo I? Asta mäpaya, xä fädi ge hinä. Rä mfistꞌofo Los orígenes sagrados de las cosas profundas enä: «Nuꞌu̱ yoho yä siglo bi thogi mꞌe̱fa de bi mꞌu̱i rä Kristo, hinto mi pädi te mä pa xki mꞌu̱i rä Hesu, ꞌne tsꞌu̱tho yä jäꞌi nuꞌu̱ mi ne dä bädi».

⁷ Mäske yä de̱ni rä Hesu xä bädihmä te mä pa bi mꞌu̱i, nuꞌu̱ hingä ma xä yꞌo̱ꞌtuäbi rä kumpleañu. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu «mi handi nuya yä ngo [...] ngu rꞌa yä nzäi xpi ꞌñehe de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi xo̱kämbeni yä idolo» (Las cosas nuestras de cada día). Rä Mäkä Tꞌofo no̱ni ho̱nse̱ yoho yä kumpleañu de yoho yä ndä nuꞌu̱ himi xo̱kämbeni Jeoba (Génesis 40:20; Marcos 6:21). Yä jäꞌi ꞌnehe o̱tꞌe yä kumpleañu pa di xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä zidada hingä mäjuäni. Ja ngu yä romäno mi o̱tꞌe nꞌa rä ngo näꞌä 24 de rä zänä mäyo pa mi beni näꞌä rä zinänä Diana, ꞌne rä hyaxꞌä mi beni Apolo näꞌä rä zidada de rä Hyadi. Ja ngu di handihu̱, nuꞌu̱ yä kumpleañu mi tꞌo̱tꞌe pa mi so̱kämbeni yä mbängä zidada. Pe yä kristianu hingä mi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä nzäiꞌu̱.

8. Mää por hanja yä kumpleañu xpi ꞌñehe de nuꞌu̱ yä ntꞌudi de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi xo̱kämbeni yä hyate zidada.

⁸ Yä kristianu de näꞌä rä siglo I, mi pe̱ꞌtsi mä nꞌa rä raso de por hanja himi o̱tpäbi rä kumpleañu rä Hesu. Ngeꞌä nuꞌu̱ mi pädi ge yä kumpleañu xpi ꞌñehe de nuꞌu̱ yä ntꞌudi de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi xo̱kämbeni yä hyate zidada. Ndunthi yä griego ꞌne yä romäno de mäyaꞌmu̱, mi kamfri ge kada nꞌa rä jäꞌi mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä e̱nxe̱ näꞌä mi su dende mi mꞌu̱i ꞌne durante rä te. Nuꞌu̱ mi kamfri ge «nunä e̱nxe̱, po mäde de rä mäjia mi ñäui näꞌä zidada  mi kumpli yä je̱ya näꞌä pa xki mꞌu̱i näꞌä jäꞌi» (The Lore of Birthdays [La tradición de los cumpleaños]). Rä Zi Dada Jeoba di u̱tsa gatꞌho nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa di feni näꞌä rä pa bi mꞌu̱i rä Hesu, ngeꞌä nuꞌu̱ yä ngo xpä ꞌñehe de nuꞌu̱ yä ntꞌudi de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi xo̱kämbeni yä hyate zidada (Isaías 65:11, 12). Nuꞌmu̱, ¿por hanja xa ndunthi yä jäꞌi o̱tꞌe rä Nabida?

9. ¿Por hanja bi thahni näꞌä rä 25 de rä disiembre pa dä feni näꞌä rä pa bi mꞌu̱i rä Hesu?

⁹ Ngu 300 yä je̱ya ꞌme̱fa de xki du rä Hesu, yä jäꞌi bi mu̱di bi yꞌo̱tꞌe rä Nabida ꞌne bi huahni rä 25 de disiembre pa dä beni näꞌä rä pa bi mꞌu̱i rä Hesu. Pe rä Hesu himbi mꞌu̱i ha nunä fecha. Rä Hesu bi mꞌu̱i ngu po rä zänä oktubre. * Nuꞌmu̱, ¿por hanja yä jäꞌi bi huahni nunä fecha? Ngeꞌä, «ha rä hnini Romä, yä jäꞌi xki huahni rä 25 de disiembre pa dä feni [...] näꞌä rä pa xki mꞌu̱i rä Hyadi» (Enciclopedia de la Religión Católica). Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱ mi ja yä tse̱ ꞌne himi patꞌi ndunthi rä Hyadi, ꞌne yä jäꞌi mi huyämu̱i ge rä Hyadi xki ma xa yabu̱, hänge nuꞌu̱ mi o̱tꞌe yä ngo ꞌne mi apäbi rä Hyadi ge dä pengi pa dä hämpäbi rä ñotꞌi ꞌne rä pa. Nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱, mi kamfri ge rä 25 de disiembre, geꞌä rä pa mi fu̱di mi pengi rä Hyadi. Koꞌmu̱ ya mi tꞌo̱tꞌe yä ngo ha näꞌä rä paꞌä, nubye̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä templo o ha yä nijä, bi ne bi huahni ꞌnehe nunä fecha pa dä feni näꞌä pa bi mꞌu̱i rä Hesu, ꞌne njabu̱ dä tꞌenä ge nunä nzäi xpi ꞌñehe de nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu. *

10. ¿Por hanja mä mꞌe̱tꞌo rꞌa yä jäꞌi himi o̱tꞌe rä Nabida?

 ¹⁰ Ya o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya dende nuꞌmu̱ bi fädi ge rä Nabida, bä ehe de nuꞌu̱ yä ntꞌudi hingä mäjuäni. Hänge ha näꞌä siglo XVII, ha Inglaterra ꞌne rꞌa yä hnini de Estados Unidos bi mproibi dä tꞌo̱tꞌe nunä rä ngo, ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo hinte udi de rä Nabida. Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi hingä mi pa ha yä ꞌme̱fi, ngeꞌä mi kohi ha yä nguu pa mi o̱tꞌe rä Nabida, mi pe̱ꞌtsi te dä gutꞌi nꞌa rä multa. Pe ngu bi thogi yä pa, bä pengi nuꞌu̱ yä nzäi ya mi ja ꞌne bi nja märꞌa yä rꞌayꞌo nzäi. Yä jäꞌi bi mengi bi yꞌo̱tꞌe rä Nabida ngu nꞌa rä däta ngo, ꞌne tobe di sigi di tꞌo̱tꞌe njabu̱ ha ndunthi yä hnini. Pe nuꞌu̱ yä jäꞌi ne dä me̱päbi Jeoba, hingi o̱tꞌe nunä ngo de rä Nabida, nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä ngo bi ehe de nuꞌu̱ yä hyate relijion. *

11. a) ¿Por hanja rꞌa yä jäꞌi sigi o̱tꞌe rꞌa yä ngo ngu rä Nabida mäske pädi ge bi ehe de yä hyate relijion? b) ¿Te mä tsꞌofo mähyoni gä benihu̱?

¹¹ Rꞌa yä jäꞌi pädi ge nuꞌu̱ yä ngo ja ngu rä Nabida, bi ehe de nuꞌu̱ yä hyate relijion, pe nuꞌu̱ tobe sigi o̱tꞌe nunä ngo. ¿Por hanja? Nuꞌu̱ mää ge hingi thäntsꞌi rä Nabida ko nuꞌu̱ yä ntꞌudi hingä mäjuäni de mäyaꞌmu̱, ꞌne ge ho̱nse̱ di usa nunä fecha pa dä muntsꞌi ko yä familia. Xi nuꞌi, ¿gi o̱tꞌe nunä ngo ngeꞌä gi ne gi muntsꞌi ko ri familia? Mu̱ hää, gehnä hu̱kꞌäꞌi de gi pe̱päbi rä bolunta Jeoba. Jeoba go geꞌä bi hyoki rä familia, ꞌne näꞌä ne ge nuꞌi gi ntsitsꞌi xä ñho ko ri familia ꞌne ri pariente (Efesios 3:14, 15). Pe dä za gi muntsꞌi ꞌne gi johya kongeꞌu̱ ha märꞌa yä pa nsinke gi u̱mbäbi rä mfeni Äjuä. Mähyoni gä benihu̱ nunä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo:  «Ma gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di pa [...] gä o̱thu̱ gatꞌho nuꞌä di ho Äjuä» (Efesios 5:10).

12. ¿Te mä kꞌoi udi ge xa mähyoni gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä nzäi o yä ngo xpi ꞌñehe de yä tsꞌo luga?

¹² Zäi ge nuꞌi gi mbeni ge nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe mäpaya, ya hindi tꞌo̱tꞌe po nuꞌu̱ yä raso mi ja mäyaꞌmu̱. Pe, ¿mähyoni gä pädihu̱ de habu̱ xpi ꞌñehe? Hää. Xiꞌmu̱ gi hyandi nꞌa rä dulse ha yä tsꞌothe, ¿ma gi hñäi ꞌne gi tsi? Hinä, ngeꞌä gi pädi ge xä ntsꞌo. Ja ngu näꞌä dulse, ja ndunthi yä ngo o yä nzäi nuꞌu̱ di nheki xa mähotho, pe xpi ꞌñehe de rꞌa yä luga xa xä ntsꞌo o hingi tꞌaxi. Hänge mu̱ gi ne gi huahni gi xo̱kämbeni Äjuä ja ngu di hoꞌä, mähyoni gi mbeni ja ngu rä profeta Isaías. Näꞌä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pe̱päbi Jeoba: «Ogi thatꞌihu̱ nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo» (Isaías 52:11).

13. ¿Te mä xuñha dä za gi pe̱ꞌtsi mu̱ gi tsopu̱ nuꞌu̱ yä nzäi o yä ngo ngi o̱tꞌe mä mꞌe̱tꞌo?

¹³ Nuꞌi dä za gi pe̱ꞌtsi yä xuñha nuꞌmu̱ xki tsopu̱ nuꞌu̱ yä nzäi o yä ngo ngi o̱tꞌe mä mꞌe̱tꞌo. ¿Te ma gi pe̱fi mu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi gi mpe̱hui dä ñꞌani por hanja hingi o̱tꞌe yä ngo? O xiꞌmu̱ dä rꞌaꞌi nꞌa rä regalo de gä Nabida, ¿xä ñho gi hñäni? ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ ri ꞌme̱hñä o ri däme pe̱ꞌtsi mä nꞌa rä jamfri? ¿Te dä za gi pe̱fi pa njabu̱ ri bätsi hindä mbeni ge di ꞌme̱di ndunthi yä ñho ngeꞌä hingi o̱tꞌe yä ngo?

14, 15. ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ nꞌa rä jäꞌi dä xiꞌi ge to̱ꞌmi gi pe̱ꞌtsi ndunthi rä johya ha rä Nabida o ha mä nꞌa rä ngo, o ne dä rꞌaꞌi nꞌa rä regalo?

 ¹⁴ Mähyoni gi ntso̱ꞌmi xä ñho pa gi pädi te gi pe̱fi ha kada nꞌa de nuꞌu̱ yä xuñha ma gi thogi. Ja ngu nuꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi dä xiꞌi ge to̱ꞌmi gi pe̱ꞌtsi ndunthi rä johya ha rä Nabida o ha mä nꞌa rä ngo, nuꞌi ho̱nse̱ dä za gi ꞌñembi ge gi jamädibi. Pe mu̱ näꞌä jäꞌi gi nthe̱ui hyaxtho o gi mpe̱fi kongeꞌä, zäi ge dä hogi gi xipäbi mä nꞌa tu̱i de por hanja hingi o̱tꞌe rä Nabida o märꞌa yä ngo. Pe mähyoni ge nzäntho gi ꞌñudi rä tꞌekꞌei. Rä Mäkä Tꞌofo uni nunä tsꞌofo: «Ñähu̱ ko ndunthi rä tꞌekꞌei ꞌne rä mhäte, ꞌne beñhu̱ xä ñho hanja gi thätuähu̱ kada nꞌa nuꞌu̱ gi ñäuihu̱» (Colosenses 4:6). ꞌÑudi rä tꞌekꞌei pa hinto gi u̱mbäbi rä mfeni. Ko rä tꞌekꞌei xipäbi ge nuꞌi hää gi ho gi uni yä regalo ꞌne gi kombibi ko märꞌaa, pe mänꞌa gi ho gi huahni mä nꞌa rä pa.

¹⁵ ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ nꞌa rä jäꞌi ne dä rꞌaꞌi nꞌa rä regalo ha nuꞌu̱ yä pa de rä Nabida o märꞌa yä ngo? Mähyoni gi hyandi pa te ꞌne por hanja di tꞌaꞌi näꞌä rä regalo. Rꞌabu̱ dä siꞌi: «Ya di pädi ge hingi o̱tꞌe yä ngo, pe di ne gä rꞌaꞌi nunä zi regalo». Nuꞌmu̱ dä thogi njabu̱, go gi nubu̱se̱ mu̱ gi hñäni näꞌä regalo o hinä. Pe mu̱ näꞌä jäꞌi hingi pädi te gi kamfri, nuꞌi dä za gi xipäbi ge hingi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngo, pa njabu̱ dä bädi ge mu̱ dä rꞌaꞌi näꞌä regalo, nuꞌi hingä ma gi umbäbi nꞌa regalo ꞌnehe. Pe, mu̱ gi da ngue̱nda ge nꞌa rä jäꞌi di rꞌaꞌi nꞌa rä regalo ho̱nse̱ pa dä hyandi mu̱ xa mäjuäni gi mädi Äjuä, mänꞌa dä hogi hinte gi hñäni. Ngeꞌä rꞌa yä jäꞌi ho̱nse̱ ne dä hyandi mu̱ ma gi hye̱pu̱ yä mhända Äjuä po yä regalo o märꞌa yä tꞌo̱tꞌe.

16. ¿Hanja dä za gi ꞌñudi rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ toꞌo di ho dä yꞌo̱tꞌe yä ngo?

¹⁶ ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ ri familia pe̱ꞌtsi märꞌa yä  jamfri? Mähyoni gi ꞌñudi rä tꞌekꞌei. Oxki ma gi diskuti kongeꞌu̱ po kada nꞌa de nuꞌu̱ yä nzäi o yä ngo ne dä yꞌo̱tꞌe ri familia. ꞌÑudi rä tꞌekꞌei po näꞌä di mbeniꞌu̱, ja ngu gi ne dä ꞌñudi rä tꞌekꞌei po näꞌä go gi mbeni (hñeti Mateo 7:12). Pe oxki ma gi pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä dä ꞌñudi o dä jaꞌi gi mfaxte ha nuꞌu̱ yä ngo. Hää, mähyoni ge nzäntho gi hyandi xä ñho näꞌä dä za gi pe̱fi ꞌne näꞌä hinä, pa njabu̱ dä mꞌu̱i xä ñho ri konsiensia (hñeti 1 Timoteo 1:18, 19).

17. ¿Te dä za dä me̱fi yä dada pa njabu̱ yä bätsi hindä mbeni ge ja te di ꞌme̱päbi ngeꞌä hingi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngo di kondenä rä Mäkä Tꞌofo?

¹⁷ Dadahu̱, ¿te dä za gi pe̱hu̱ pa njabu̱ ri bätsihu̱ hindä mbeni ge ja te di ꞌme̱päbi ngeꞌä hingi o̱tꞌehu̱ nuꞌu̱ yä ngo di kondenä rä Mäkä Tꞌofo? Nuꞌi dä za gi ꞌueke märꞌa yä pa de rä je̱ya pa gi umbäbi nꞌa zi regalo. Pe ri tiempo ꞌne ri mhäte, geꞌä nꞌa de nuꞌu̱ yä däta regalo dä za gi umbäbi ri bätsi.

18. ¿Hanja ma dä maxꞌäꞌi yä mhuntsꞌi pa gi xo̱kämbeni Äjuä ngu ri ꞌñehe?

¹⁸ Pa gi johyabi rä koraso Äjuä, ꞌne pa gi xo̱kämbenibi ja ngu ri ꞌñehe, mähyoni gi ꞌuege de nuꞌu̱ yä hyate relijion. ¿Hanja dä za gi pe̱fi njabu̱? Rä Mäkä Tꞌofo enä: «ꞌNe gä beñhu̱ hanja dä za gä nupä mfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa, pa gä mädihu̱ ꞌne pa gä o̱thu̱ yä hogä ꞌme̱fi. ꞌNe hiñhaꞌmu̱ gä ꞌuegehu̱ de mä mhuntsꞌihu̱, mäske rꞌaa xä nzäi hingi pa. Nuju̱, näꞌä gä o̱thu̱, gä nzofohu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. ꞌNe nubye̱ mänꞌa mähyoni gä o̱thu̱ njabu̱, ngeꞌä di hanthu̱ ya ꞌmu̱i getbu̱ rä pa» (Hebreos 10:24, 25). Ha yä mhuntsꞌi dä za gä xo̱kämbenihu̱ Äjuä ko ndunthi rä johya ꞌne ja ngu di hoꞌä (Salmo 22:22; 122:1). ꞌNehe,  ja gehni dä za gä nupä mfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (Romanos 1:12).

19. ¿Por hanja xa mähyoni gi xipäbi märꞌa de näꞌä xkä pädi de rä Mäkä Tꞌofo?

¹⁹ ꞌNehe pa gi ꞌñudi ge xkä huahni gi xo̱kämbeni Äjuä ngu ri ꞌñehe, mähyoni gi xipäbi märꞌa yä jäꞌi de näꞌä xkä pädi de rä Mäkä Tꞌofo ko yä testigo rä Jeoba. Ndunthi yä jäꞌi xa gäꞌtsi ꞌne zoni po gatꞌho nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i di nheki ha rä xiꞌmhai. Zäi ge nuꞌi gi pädi de rꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱ thogi yä dumu̱i. ¿Hänge dä hogi gi xipäbi näꞌä rä humu̱i di uni rä Mäkä Tꞌofo pa xudi ndämäni? Sigi gi ungä ntꞌo̱de nuꞌu̱ yä ntꞌudi xa mähotho xkä pädi de rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne sigi gi ntini ko nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu. Mu̱ gi pe̱fi njabu̱, ma gi hyandi hanja rꞌamätsꞌu̱ ya nixi ma gi beni nuꞌu̱ yä nzäi hingä mäjuäni ngi pe̱ꞌtsi. Hinte mä duda ja, mu̱ nuꞌi gi huahni gi xo̱kämbeni Äjuä, ¡ma gi ꞌmu̱i ko ndunthi rä johya ꞌne ma gi hñäni ndunthi yä jäpi! (Malaquías 3:10.)