1, 2. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge rä Mäkä Tꞌofo geꞌä nꞌa regalo xa mähotho xä rꞌakägihu̱ Äjuä?

¿DÄ ZA gi beni nuꞌmu̱ nꞌa ri amigo näꞌä xa di mäꞌi bi rꞌaꞌi nꞌa regalo xa mi tsꞌu̱ngänza? Zäi ge näꞌä regalo hingä ho̱nse̱ bi jaꞌi gä johya, ꞌnehe bi japi bi zamäñho ri koraso. Ko näꞌä regalo, ri amigo bi ꞌñudi hängu mi ho gi ntsixhui, ꞌne nuꞌi xa gä umbä njamädi.

² Njabu̱ ꞌnehe, ri ꞌñehe gä umbäbihu̱ ndunthi njamädi Äjuä po näꞌä däta regalo xä rꞌakägihu̱: rä Mäkä Tꞌofo. Nunä mfistꞌofo nꞌañꞌo de gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä mfistꞌofo, ngeꞌä ho̱nse̱ gehnä xikägihu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hingä ma gä tinihu̱ ha märꞌa yä luga. Xikägihu̱ hanja bi thoki mähetsꞌi, yä tso̱o̱, rä Xiꞌmhai, näꞌä rä mu̱di ñꞌo̱ho̱ ꞌne näꞌä rä mu̱di ꞌme̱hñä. ꞌNehe rꞌakägihu̱ yä tsꞌofo nuꞌu̱ faxkägihu̱ gä tse̱tihu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i di thogihu̱ mäpaya. Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ hanja Äjuä ma dä kumpli rä promesa de dä hä nꞌa rä hogä mꞌu̱i po gatꞌho rä Xiꞌmhai. ¡Xa mähotho nunä regalo xä rꞌakägihu̱ Äjuä!

3. a) ¿Te bi ꞌñudi Jeoba nuꞌmu̱ bi rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo? b) ¿Por hanja japi dä zamäñho mä korasohu̱ nunä regalo?

³ Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe nꞌa rä regalo näꞌä japi dä zamäñho  mä korasohu̱, ngeꞌä utkägihu̱ ndunthi de Jeoba, näꞌä toꞌo bi rꞌakägihu̱ näꞌä regaloꞌä. Kongehnä utkägihu̱ ge Äjuä ne gä pädihu̱ xä ñho toꞌoꞌä. Hää, rä Mäkä Tꞌofo ma dä maxꞌäꞌi gi pädi ꞌne gi kuatꞌi rä Zi Dada Jeoba.

4. De näꞌä mää nunä parrafo de nuꞌu̱ yä Mäkä Tꞌofo xä thoki ꞌne xä tꞌuni, ¿te mänꞌa xa gi ho?

⁴ Xi nuꞌi, ¿gi pe̱ꞌtsi nꞌa ri Mäkä Tꞌofo? Mu̱ hää, hingä ho̱nse̱ꞌi. Rä Mäkä Tꞌofo xä thoki nꞌa xe̱ni de gehnä o mäxo̱ge ha kasi 2.600 yä idioma, hänge kasi gatꞌho yä jäꞌi de gatꞌho rä Xiꞌmhai pe̱ꞌtsi nꞌaa. Tatꞌä semänä di tꞌuni thogi de nꞌa miyon yä Mäkä Tꞌofo. Po gatꞌho, xä thoki yä mꞌotho yä miyon yä Mäkä Tꞌofo o yä xe̱ni de gehnä. ¿Gi da ngue̱nda por hanja rä Mäkä Tꞌofo di nꞌañꞌo de gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä mfistꞌofo?

5. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge «Äjuä go bi uni rä mfeni pa bi tꞌofo» rä Mäkä Tꞌofo?

⁵ ꞌNehe, «Äjuä go bi uni rä mfeni pa bi tꞌofo» rä Mäkä Tꞌofo (hñeti 2 Timoteo 3:16). ¿Te ri bo̱ni nuya yä noya? Rä Mäkä Tꞌofo thädi: «Bi mꞌu̱ rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ bi ñä  po Äjuä ꞌne nuꞌu̱ bi yꞌofo ja ngu näꞌä mi xipä rä espiritu santo» (2 Pedro 1:21, TNM). ꞌÑenä nꞌa rä dada näꞌä di mändabi rä tꞌu̱ dä yꞌofo nꞌa rä karta. Mäske go bi yꞌofo näꞌä rä tꞌu̱, näꞌä karta go rä me̱ti näꞌä rä dada ngeꞌä go bi uni rä mfeni ꞌne go bi mända bi tꞌofo. Njabu̱ ꞌnehe, ha rä Mäkä Tꞌofo hutsꞌi yä mfeni Äjuä, hingä yä mfeni nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ bi yꞌofo. Hänge po rängeꞌä, gatꞌho rä Mäkä Tꞌofo xa mäjuäni geꞌä «rä Noya Äjuä» (1 Tesalonicenses 2:13).

6, 7. ¿Por hanja xa mähotho nuꞌmu̱ di handihu̱ ge nuꞌu̱ yä mfeni hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo di nthe̱ rꞌa ko märꞌaa?

⁶ Bi mꞌu̱ 40 yä jäꞌi nuꞌu̱ bi yꞌofo rä Mäkä Tꞌofo. Pa bi tꞌofo bi zitsꞌi 1.600 yä je̱ya, bi mu̱di dende rä je̱ya 1513 antes de rä era común (a.e.c.). Nuꞌu̱ yä jäꞌi bi yꞌofo bi mꞌu̱i ha rꞌa nꞌañꞌo yä je̱ya, ꞌne mi pe̱ꞌtsi rꞌa nꞌañꞌo yä mꞌu̱i. Rꞌa de geꞌu̱ myä motꞌi, myä me̱huä ꞌne myä mayꞌo. Märꞌaa myä profeta, myä nzaya ꞌne myä rey. Näꞌä bi yꞌofo rä mfistꞌofo Lucas mrä mediko. Pe mäske nuꞌu̱ yä jäꞌi bi mꞌu̱i ha rꞌa nꞌañꞌo yä luga ꞌne yä je̱ya, dende fu̱di rä Mäkä Tꞌofo asta ri uadi, bi yꞌo rä ꞌñuu näꞌä bi yꞌofoꞌu̱. *

⁷ Ha Génesis, näꞌä rä mu̱di mfistꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo mää hanja bi mu̱di bi me̱ꞌtsi yä xuñha yä jäꞌi, mientra Apocalipsis o Revelación, näꞌä gäxä mfistꞌofo, udi ge gatꞌho rä Xiꞌmhai ma dä zo̱ho̱ dä uädri o dä njardin. ꞌNehe ha rä Mäkä Tꞌofo hutsꞌi nuꞌu̱ yä thogi bi nja po yä mꞌotho yä je̱ya. Kada nꞌa rä xe̱ni de rä Mäkä Tꞌofo faxkägihu̱ gä pädihu̱ näꞌä ne dä me̱fi Äjuä ꞌne hanja ma dä kumpli. Dende rä mfistꞌofo Génesis asta Apocalipsis ma gä tinihu̱ ge nꞌatꞌä näꞌä mää, ꞌne xa mähotho hanja di  nthe̱ nuꞌu̱ yä mfeni hutsꞌi. ¿Hänge geꞌä di to̱ꞌmihu̱ de nꞌa rä mfistꞌofo näꞌä bi ehe de Äjuä?

8. Uni yä kꞌoi de hanja di nthe̱ näꞌä mää rä Mäkä Tꞌofo ko näꞌä xä dini yä sientifiko.

⁸ Näꞌä hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo di nthe̱ ko näꞌä xä dini yä sientifiko. Pe rä Mäkä Tꞌofo ya xki mää de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱ dende mäyaꞌmu̱. Ja ngu rä mfistꞌofo Levítico mi xipäbi rä hnini Israel de mäyaꞌmu̱ te xä me̱fi pa xä me̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ꞌne mi xipi te xä me̱fi ko nuꞌu̱ yä ñheni mi ntsini. Mientra nuꞌu̱ märꞌa yä hnini hinte mi pädi de gehya. ꞌNehe, po ndunthi yä je̱ya yä jäꞌi himi pädi mi te ngu rä Xiꞌmhai, pe rä Mäkä Tꞌofo ya xki mää ge rä Xiꞌmhai xä ntsantꞌi (Isaías 40:22). ꞌNehe bi mää ge Äjuä japi «dä nzu̱dise̱ rä xiꞌmhai» (Job 26:7). Di pädihu̱ ge rä Mäkä Tꞌofo himbi thoki pa dä ꞌñudi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di nxadi yä sientifiko mäpaya. Pe hää mäjuäni näꞌä mää nuꞌmu̱ no̱ni rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱. Geꞌä mä nꞌa rä prueba näꞌä udi ge rä Mäkä Tꞌofo bi ehe de Äjuä.

9. a) ¿Hanja udise̱ rä Mäkä Tꞌofo ge xa mäjuäni ꞌne hingi hate nuꞌmu̱ mää de nuꞌu̱ yä thogi bi nja mäyaꞌmu̱? b) ¿Por hanja nuꞌu̱ bi yꞌofo rä Mäkä Tꞌofo bi yꞌofo asta nuꞌu̱ yä tsꞌoki bi yꞌo̱tꞌäse̱?

⁹ Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe mää näꞌä mäjuäni ꞌne hingi hate nuꞌmu̱ mää de nuꞌu̱ yä thogi bi nja mäyaꞌmu̱. Mää habu̱ bä nja nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱, no̱mbäbi yä thuhu nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, ꞌne asta mämbäbi te mi yä thuhu yä xita ꞌne yä bo̱xita. * Ndunthi yä yꞌofo, pe̱ꞌtsi yä tsa dä yꞌofo de nuꞌu̱ yä tuhni di ꞌme̱di yä hnini. Pe nuꞌu̱ toꞌo bi yꞌofo rä Mäkä Tꞌofo, himbi ntsa bi yꞌofo nuꞌu̱ yä tsꞌoki bi yꞌo̱tꞌäse̱, ꞌne nuꞌu̱ bi yꞌo̱tꞌe yä hnini. Ja ngu Moises, bi yꞌofo ha rä mfistꞌofo Números nuꞌmu̱ bi tsꞌu̱i ntsꞌe̱di po nꞌa rä däta tsꞌoki bi yꞌo̱tꞌe (Números 20:2-12). Mäpaya,  kasi gatꞌho yä mfistꞌofo mää ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä bo̱ni xä ñho. Pe hingi thogi njabu̱ ko rä Mäkä Tꞌofo. ¡Ngeꞌä nunä nꞌa rä mfistꞌofo bi ehe de Äjuä!

10. ¿Por hanja faxte ndunthi nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo?

¹⁰ Rä Mäkä Tꞌofo uni yä tsꞌofo nuꞌu̱ faxte, ngeꞌä Äjuä go bi uni rä mfeni pa bi tꞌofo. Hänge «xä ñho rä Mäkä  Tꞌofo pa dä ñꞌutäte, pa dä ntsu̱te, pa dä ungä rä tsꞌofo» (2 Timoteo 3:16). Gatꞌho näꞌä hutsꞌi, udi ge päkägihu̱ xä ñho Näꞌä toꞌo bi uni rä mfeni pa bi tꞌofo. Hänge hingi hei gä pädihu̱ ge Näꞌä toꞌo bi uni rä mfeni pa bi tꞌofo rä Mäkä Tꞌofo, ¡go geꞌä rä Zi Dada Jeoba, näꞌä mä Hyokätehu̱! Jeoba mänꞌa pädi xä ñho näꞌä di tsahu̱ ꞌne näꞌä di mbenihu̱ ke nuju̱se̱. ꞌNehe pädi näꞌä di jakhu̱ mꞌe̱di pa gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya, ꞌne xikägihu̱ nuꞌu̱ yä mꞌu̱i hingi ho gä pe̱ꞌtsihu̱.

11, 12. a) ¿Te mä tꞌo̱tꞌe bi mää rä Hesu ha näꞌä rä thoꞌtsi bi uni? b) ¿Te märꞌa yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne por hanja nuꞌu̱ yä tsꞌofo hinxä ꞌme̱di yä tsꞌe̱di ꞌne nzäntho faxte?

¹¹ Ma gä handihu̱ te bi mää rä Hesu ha näꞌä thoꞌtsi bi uni tꞌembi Sermón del Monte, hutsꞌi ha rä mfistꞌofo Mateo ha yä mꞌede 5 asta 7. Ha nunä thoꞌtsi xa mähotho, rä Hesu bi ꞌñudi de ndunthi yä tꞌo̱tꞌe. Bi mää hanja dä za gä tinihu̱ rä johya, te dä za gä pe̱fihu̱ nuꞌmu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ yä xuñha ko märꞌaa, hanja gä xatuäbihu̱ Äjuä, ꞌne hanja ri ꞌñehe gä handihu̱ rä bojä ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe. Nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä Hesu tobe geꞌätho rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi ꞌne faxte ja ngu bi matsꞌi yä jäꞌi ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱.

¹² Rä Mäkä Tꞌofo uni yä tsꞌofo pa yä familia, rä ꞌme̱fi ꞌne hanja ri ꞌñehe gä tratahu̱ märꞌaa. Nuya yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo, nunka ma dä ꞌme̱di yä tsꞌe̱di ꞌne bi tꞌofo pa yä jäꞌi de gatꞌho rä Xiꞌmhai. Po mäde de rä profeta Isaías, Äjuä bi mää hängu rä muui pe̱ꞌtsi näꞌä rä mfädi hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Nuga Jeoba, go ri Zi Dadagi, Näꞌä toꞌo utꞌäꞌi pa ri ñhose̱» (Isaías 48:17).

13. ¿Te bi mändabi Jeoba rä Isaías ge xä yꞌofo de rä hnini Babilonia?

¹³ Ha rä Mäkä Tꞌofo hutsꞌi ndunthi yä profesia ꞌne ndunthi de geꞌu̱ ya xä kumpli. Ma gä handihu̱ nꞌaa.  Po mäde de rä Isaías, näꞌä profeta bi mꞌu̱i thogi de 700 yä je̱ya a.e.c., rä Zi Dada Jeoba bi mää ge näꞌä hnini Babilonia ma xä uadi (Isaías 13:19; 14:22, 23). ꞌNehe bi mää hanja ma xä thogi. Bi mää ge nuꞌu̱ yä soldado mi yä kontra Babilonia ma xä paki näꞌä rä däthe mi kotꞌi Babilonia, pa xä gäi nuꞌu̱ yä dehe, ꞌne njabu̱ hingä ma xä ja mꞌe̱di xä ntuhni pa xä thogi. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä bi mää. ꞌNehe bi mää ge mi rä thuhu Siro näꞌä jäꞌi ma xä gu̱tꞌi rä ꞌñuu pa xä hñäni näꞌä hnini Babilonia (hñeti Isaías 44:27–45:2).

14, 15. ¿Hanja bi kumpli gatꞌho näꞌä bi yꞌofo Isaías de rä hnini Babilonia?

¹⁴ Ngu 200 yä je̱ya mꞌe̱fa, näꞌä xui 5 pa xä hyaxꞌä 6 de rä zänä oktubre de rä je̱ya 539 a.e.c., nꞌa taxo yä soldado xki zo̱ho̱ getbu̱ de Babilonia. ¿Toꞌo mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu? ¡Näꞌä rey de Persia mi rä thuhu Siro! Nubye̱ hää ya xki zo̱ho̱ rä pa, pa dä kumpli näꞌä däta profesia. Pe, ¿ma xä za xä hñäni Siro ꞌne nuꞌu̱ yä soldado näꞌä hnini Babilonia nsinke xä ntuhni ja ngu xki mää näꞌä profesia?

¹⁵ Näꞌä xuiꞌä, ha Babilonia mi ja nꞌa rä dängo ꞌne yä jäꞌi  hinte mi tsu ngeꞌä mi pädi ge näꞌä hnini xki njotꞌi ko rꞌa yä däta jädo xi xmä ñhetsꞌi. Mientra mi o̱tꞌe yä ngo, rä rey Siro bi mändabi yä soldado dä paki näꞌä däthe mi kotꞌi Babilonia pa bi gäi nuꞌu̱ yä dehe ꞌne njabu̱ nuꞌu̱ yä soldado bi za bi rꞌani asta xa bi zo̱ni ha nuꞌu̱ yä däta jädoꞌu̱. Pe, ¿xi hanja bi za bi yu̱tꞌi? ¡Nuꞌu̱ yä me Babilonia hixki da ngue̱nda ge hingä xki gotꞌi yä goxthi!

16. a) ¿Te bi yꞌofo Isaías ge ma xä thogi ko Babilonia? b) ¿Hanja bi kumpli näꞌä profesia bi yꞌofo Isaías habu̱ bi mää ge ya nunka hinto ma xä mꞌu̱i ha Babilonia?

¹⁶ De rä hnini Babilonia Äjuä bi ꞌñenä: «Nunka toꞌo ma dä mꞌu̱hni ha gatꞌho nuꞌu̱ yä je̱ya ma dä ꞌñepu̱. ꞌNe rä me Arabia hingä ma dä ꞌñehni rä karpa, nixi hingä ma dä ntsayani yä taxo yä mayꞌo» (Isaías 13:20). Nunä profesia hingä ho̱nse̱ bi mää ge ma xä uadi rä hnini Babilonia ꞌnehe bi mää ge ya nunka hinto ma xä mꞌu̱hni. Nuꞌi dä za gi hyandi ge nunä profesia xä kumpli. Ngu 80 yä kilometro ha rä sur de Bagdad, näꞌä hnini bi kohi ha Irak, ja bi jani nuꞌu̱ yä dongu bi bongi de näꞌä hnini Babilonia de mäyaꞌmu̱. Näꞌä luga xä huitꞌätho, ꞌne  bi thogi ja ngu xki mää Äjuä po mäde de rä profeta Isaías nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Ma gä paxtꞌi ko rä ꞌmaxi näꞌä joki gatꞌho» (Isaías 14:22, 23). *

17. ¿Por hanja japi dä ze̱di mä jamfrihu̱ nuꞌmu̱ di handihu̱ ge xä kumpli nuꞌu̱ yä profesia de rä Mäkä Tꞌofo?

¹⁷ ¿Hänge japi dä ze̱di mä jamfrihu̱ nuꞌmu̱ di handihu̱ ge xä kumpli nuꞌu̱ yä profesia hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo? Nuꞌmu̱ di handihu̱ ge Äjuä bi kumpli nuꞌu̱ yä promesa de mäyaꞌmu̱, di pädihu̱ ge ma dä kumpli näꞌä rä promesa de dä japi dä uädri gatꞌho rä Xiꞌmhai (hñeti Números 23:19). Njabu̱, nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä humu̱i de rä te pa nzäntho näꞌä bi ñätkägihu̱ Äjuä dende mäyaꞌmu̱, «ngeꞌä Äjuä hiñhaꞌmu̱ hate» (Tito 1:2). *

18. ¿Te bi mää rä apostol Pablo pa bi ꞌñudi ge «rä Noya Äjuä» ja ndunthi rä tsꞌe̱di?

¹⁸ Näꞌä xtä handihu̱ ha nunä ntheke, udi ge hingi ja mä nꞌa rä mfistꞌofo ngu rä Mäkä Tꞌofo. Ja ndunthi rä muui ngeꞌä di nthe̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä mfeni hutsꞌi, mää de rꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ di nthe̱ ko näꞌä xä dini yä sientifiko, mää de yä däta thogi nuꞌu̱ xa mäjuäni bi nja, hutsꞌi yä tsꞌofo nuꞌu̱ faxkägihu̱, ꞌne yä profesia nuꞌu̱ xä kumpli. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä. Rä apostol Pablo bi yꞌofo: «Rä Noya Äjuä ja rä te, ꞌne pe̱ꞌtsä ndunthi rä tsꞌe̱di, ꞌne pätkähu̱ asta mbo  mä mfenihu̱. Nuꞌä mänꞌa ja rä tsꞌe̱di ke nuꞌäräza rä juai de gä yo filo. [...] Tsa dä xengä gatꞌho yä mfeni pa dä japi dä nheki gatꞌho näꞌä bengä ha rä mfeni nꞌaa» (Hebreos 4:12).

19, 20. a) ¿Hanja dä za dä maxkägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo gä handihu̱ ꞌne gä dahu̱ ngue̱nda te mä mꞌu̱i di pe̱ꞌtsihu̱? b) ¿Hanja dä za gi ꞌñudi ge gi jamädibi ndunthi Äjuä po näꞌä mäkä regalo xä rꞌaꞌi?

¹⁹ Mu̱ gä hetihu̱ nuꞌu̱ «yä noya» bi ehe de Äjuä hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo, dä za dä paati mä mꞌu̱ihu̱. Ma dä maxkägihu̱ gä handihu̱ ꞌne gä dahu̱ ngue̱nda te mä mꞌu̱i di pe̱ꞌtsihu̱. Hingä ho̱nse̱ mähyoni gä mäñhu̱ ge di mädihu̱ Äjuä. Näꞌä ma gä pe̱fihu̱ ko nuꞌu̱ yä ntꞌudi di hänihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo, geꞌä ma dä ꞌñudi te ja ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱.

²⁰ Rä Mäkä Tꞌofo xa mäjuäni bi ehe de Äjuä. Pe̱ꞌtsi te gä hetihu̱, gä nxadihu̱, ꞌne gä mädihu̱. Sigi gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne njabu̱ ma gi ꞌñudi ge gi jamädibi ndunthi Äjuä po nunä mäkä regalo xä rꞌaꞌi. Njabu̱, ꞌnehe ma gi mädi ndunthi näꞌä ma dä me̱fi Äjuä po gatꞌho yä jäꞌi de rä Xiꞌmhai. Ha näꞌä ntheke xä ꞌñepu̱ ma gä pädihu̱ te ma dä me̱fi Äjuä ꞌne hanja ma dä kumpli.