1, 2. a) Pa geꞌi, ¿te japi dä nja rä muui nꞌa rä regalo? b) ¿Por hanja näꞌä njutꞌi bi uni Jeoba geꞌä xa nꞌa rä däta regalo xtä hänihu̱?

¿NDAꞌÄ näꞌä regalo mänꞌa xä ñho xkä hñäni? Nꞌa regalo näꞌä xä ñho, hindi ja mꞌe̱di xa di muui ndunthi rä bojä. ¿Hingä mäjuäni ge pa geꞌi nꞌa regalo ja ndunthi rä muui mu̱ bi jaꞌi gä johya o mu̱ xa mi jaꞌi mꞌe̱di?

² De gatꞌho nuꞌu̱ yä regalo xä tꞌaꞌi, ja nꞌa näꞌä xa ja ndunthi rä muui. Di pädihu̱ ge Jeoba xä rꞌakägihu̱ ndunthi yä hogä tꞌo̱tꞌe. Pe ja mä nꞌa däta regalo näꞌä xä uni pa gatꞌho yä jäꞌi: Jeoba bi uni nꞌa njutꞌi nuꞌmu̱ bä pe̱hni rä hmäkä Tꞌu̱ pa bi du po nuju̱ (hñeti Mateo 20:28). Ja ngu ma gä pädihu̱, po mäde de nunä njutꞌi xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, dä za gä ꞌmu̱ihu̱ ko ndunthi rä johya ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ gatꞌho näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di. ꞌNehe ko näꞌä njutꞌi, rä Zi Dada Jeoba udi hängu di mäkägihu̱.

3. ¿Te me̱ꞌä näꞌä njutꞌi, ꞌne te mähyoni gä ntiendehu̱ pa gä dahu̱ ngue̱nda hängu rä muui pe̱ꞌtsi pa nuju̱ näꞌä njutꞌi?

³ Rä Mäkä Tꞌofo embäbi njutꞌi näꞌä bi uni Jeoba pa  dä ñäni o dä xoꞌti yä mexiꞌmhai de rä tsꞌoki ꞌne de rä du (Efesios 1:7). Pa dä za gä pädihu̱ nunä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo, mähyoni gä benihu̱ näꞌä bi thogi ha rä uädri Eden. Ho̱nse̱ mu̱ gä ntiendehu̱ näꞌä rä thai bi ñho̱tsꞌe Adan nuꞌmu̱ bi yꞌo̱tꞌe rä tsꞌoki, ma gä dahu̱ ngue̱nda hängu rä muui pe̱ꞌtsi pa nuju̱ näꞌä njutꞌi.

4. ¿Te mä ñho mi häni Adan ko näꞌä rä te nsinke rä tsꞌoki mi pe̱ꞌtsi?

⁴ Nuꞌmu̱ Jeoba bi hyoki Adan, bi umbi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä xa mi ja rä muui: nꞌa rä te näꞌä hinte mä tsꞌoki mi ñꞌoui. ¿Te mä ñho mi häni Adan ko nunä te? Ko nꞌa rä ndoyꞌo ꞌne nꞌa rä mfeni nsinke rä tsꞌoki, Adan nunka ma xä ñheni, nunka ma xä nxita ꞌne nunka ma xä du. ꞌNehe mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko Äjuä. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge Adan mrä «tꞌu̱ Äjuä» (Lucas 3:38, RN). Hänge po rängeꞌä, Äjuä ꞌne Adan mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä ntsitsꞌi temäꞌentho ngu näꞌä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä dada ko rä bätsi. Hää, Äjuä mi ñäui Adan ꞌne mi xipäbi te dä me̱fi. Nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi mi japi dä johya Adan (Génesis 1:28-30; 2:16, 17).

5. ¿Te ne dä mää rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ mää ge Adan xki thoki «ja ngu Äjuä»?

⁵ Rä Adan bi thoki «ja ngu Äjuä» (Génesis 1:27). Pe nuya yä noya hingi udi ge Adan mähye̱giui rä ꞌmai ko Äjuä. Ja ngu dä pädihu̱ ha Rä ntheke 1 de nunä mfistꞌofo, rä Zi Dada Jeoba näꞌä nꞌa Espiritu (Juan 4:24, TNM). Jeoba hingi pe̱ꞌtsi nꞌa rä ndoyꞌo de gä ngo̱ ngu nuju̱. Hänge nuꞌmu̱ rä Mäkä Tꞌofo mää ge Adan bi thoki «ja ngu Äjuä», ne dä mää ge nuꞌmu̱ bi thoki rä Adan, ꞌnehe mi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i udi Äjuä ngu: rä mhäte, rä mbämhñä, rä justisia ꞌne rä tsꞌe̱di. ꞌNehe, rä Adan mri hñätsꞌi rä Dada ngeꞌä xki thoki pa dä huahnise̱ te mä ꞌñuu mi ne dä gu̱u̱ ꞌne te mi ne  dä me̱fi. Ja ngu di handihu̱, Adan himbi thoki ngu nꞌa rä mäkinä näꞌä di mpe̱fi ho̱nse̱ nuꞌmu̱ toꞌo di yꞌoni, näꞌä bi thoki pa dä huahnise̱ näꞌä xä ñho ꞌne näꞌä xä ntsꞌo. Mu̱ xä huahni xä yꞌo̱te Äjuä, ma xä za xä mꞌu̱i pa nzäntho ha rä Uädri nuua ha rä Xiꞌmhai.

6. ¿Te bi ꞌme̱di Adan nuꞌmu̱ himbi yꞌo̱te Äjuä, ꞌne te mä xuñha bi zoogi pa gatꞌho yä bätsi?

⁶ Pe Adan himbi yꞌo̱te Äjuä ꞌne bi gutꞌi xa xä mädi po näꞌä rä tsꞌoki bi yꞌo̱tꞌe. Hää, Adan bi du ꞌne bi ꞌme̱di näꞌä rä hogä te mi pe̱ꞌtsi ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ yä jäpi mi häni de Jeoba (Génesis 3:17-19). Xa xä ntsꞌo näꞌä bi me̱fi Adan, ngeꞌä hingä ho̱nse̱ bi tsꞌoni näꞌä rä te xki tꞌumbi, ꞌnehe bi tsꞌombäbi yä te gatꞌho nuꞌu̱ yä bätsi. Rä Noya Äjuä enä: «Mi yu̱tꞌä rä tsꞌoki gatꞌho ha rä mexiꞌmhai, bi yu̱tꞌi po nuꞌä bi yꞌo̱tꞌä nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ [Adan], ꞌne go geꞌä nu mä mu̱di dadahu̱. ꞌNehe po rä tsꞌoyꞌo̱deꞌä, rä du bi yu̱tꞌi ha gatꞌho yä jäꞌi, ngeꞌä xä tꞌo̱tꞌä rä ue̱nda ge gatꞌho bi yꞌo̱tꞌä rä tsꞌoki» (Romanos 5:12). Hää, gatꞌhogihu̱ xtä ꞌmu̱ihu̱ ko näꞌä rä tsꞌoki bi zogägihu̱ Adan. Hänge rä Mäkä Tꞌofo mää ge Adan bi magägihu̱ ꞌne dä tsohu̱ kongeꞌä ha rä yꞌe̱ rä tsꞌoki ꞌne rä du (Romanos 7:14). Pa rä Adan ꞌne rä Eba hinte mä humu̱i mi ja, ngeꞌä po yä boluntase̱ himbi yꞌo̱te Äjuä. Pe, ¿xi te ma xä thogi ko gatꞌho yä bätsi ꞌne ko nuju̱?

7, 8. ¿Te di signifika nꞌa rä njutꞌi?

⁷ Rä Zi Dada Jeoba bi ne bi ñäni yä mexiꞌmhai po mäde de nꞌa rä njutꞌi. ¿Xi te me̱ꞌä nꞌa rä njutꞌi? Dä za dä signifika: 1) näꞌä di njutꞌi pa drä nrekupera nꞌa rä tꞌo̱tꞌe o pa dä the̱gi nꞌa rä jäꞌi näꞌä xä tꞌägi o xä nsekuestra. 2) Näꞌä rä presio di njutꞌi po nꞌa rä tꞌo̱tꞌe o po nꞌa rä dañu xä nja. Ja ngu habu̱ ja nꞌa rä aksidente, toꞌo bi  me̱ꞌtsi rä tsꞌoki pe̱ꞌtsi te dä gutꞌi nuꞌu̱ yä dañu bi nja ha näꞌä rä aksidenteꞌä.

⁸ Ja ngu ya dä handihu̱, Adan bi zogägihu̱ nꞌa rä däta thai. Xibye̱, ¿hanja ma xä za xä njutꞌi näꞌä däta thai pa njabu̱ dä za gä xotꞌihu̱ de rä yꞌe̱ rä tsꞌoki ꞌne rä du? Ma gä handihu̱ näꞌä njutꞌi bi uni Jeoba ꞌne te mä ñho dä za gä hänihu̱ de geꞌä.

9. ¿Te mä njutꞌi mi ja mꞌe̱di xä tꞌuni?

⁹ ¿Toꞌo ma xä gutꞌi näꞌä rä te bi ꞌme̱di Adan? Koꞌmu̱ gatꞌho yä jäꞌi bi mꞌu̱i ko rä tsꞌoki, ninꞌa de geꞌu̱ himi tsa dä uni nꞌa rä njutꞌi (Salmo 49:7, 8). Mi ja mꞌe̱di nꞌa rä njutꞌi näꞌä di nꞌatꞌä rä muui ko näꞌä xki mꞌe̱di. Njabu̱ mi adi näꞌä rä justisia Äjuä di tinihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo habu̱ enä: «Nꞌa rä te po mä nꞌa rä te» (Deuteronomio 19:21; Mateo 5:38). Hänge, ¿te mä tꞌo̱tꞌe ma xä za xä goꞌmi o xä gutꞌi näꞌä rä te xki ꞌme̱di Adan? Mi ja mꞌe̱di nꞌa rä njutꞌi näꞌä mi nꞌatꞌä rä muui ko näꞌä rä te xki ꞌme̱di Adan (1 Timoteo 2:6).

10. ¿Hanja bi uni Jeoba näꞌä njutꞌi?

¹⁰ ¿Hanja bi uni Jeoba näꞌä njutꞌi? Bä pe̱hni ha rä Xiꞌmhai nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱ mi ꞌmu̱hui ha mähetsꞌi. Pe bä huahni xä ñho toꞌo näꞌä bä pe̱hni, näꞌä mänꞌa xa mi mädi: rä rꞌa Tꞌu̱ (hñeti 1 Juan 4:9, 10, TNM). Po rä boluntase̱, rä Tꞌu̱ Äjuä bä ne bä tsogi mähetsꞌi habu̱ mi ꞌmu̱i (Filipenses 2:7). Ja ngu dä pädihu̱ ha näꞌä Rä ntheke 4, rä Zi Dada Jeoba bi ja nꞌa milagro pa bä pombäbi rä te rä Tꞌu̱ pa ha rä mu̱i Märia. Po mäde de rä espiritu santo Äjuä, rä Hesu bi za bi mꞌu̱i ngu nꞌa rä jäꞌi, pe nsinke näꞌä rä tsꞌoki xki zoogi Adan (Lucas 1:35).

11. ¿Hanja ko nꞌadä rä jäꞌi bi za bi tꞌuni nꞌa rä njutꞌi po nuꞌu̱ yä miyontho yä jäꞌi?

 ¹¹ ¿Hanja ko nꞌadä rä jäꞌi bi za bi tꞌuni nꞌa rä njutꞌi po nuꞌu̱ yä miyontho yä jäꞌi? ¿Xi hanja bi zo̱ho̱ bi me̱ꞌtsi rä tsꞌoki gatꞌho yä jäꞌi? Beni ge po näꞌä tsꞌoki bi yꞌo̱tꞌe Adan, bi ꞌme̱di näꞌä erensia xki tꞌumbi: nꞌa rä te näꞌä himi ñꞌoui rä tsꞌoki. Nꞌa rä erensia näꞌä ya himbi za bi zokuäbi yä bätsi. Ho̱nse̱ rä tsꞌoki ꞌne rä du bi zokuäbi. Pe rä Hesu näꞌä tꞌembäbi rä ꞌme̱fa o rä gäxä Adan, mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä te näꞌä himi ñꞌoui rä tsꞌoki ꞌne nunka bi me̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe (1 Corintios 15:45, RN). Dä za gä mäñhu̱ ge rä Hesu go bi kupabi rä luga rä Adan pa bi ñängägihu̱. Bi me̱fi gatꞌho näꞌä bi mändabi rä Dada ꞌne bi uni näꞌä rä te. Njabu̱, rä Hesu bi uni näꞌä njutꞌi mi ja mꞌe̱di po näꞌä rä tsꞌoki xki me̱fi Adan ꞌne bi umbäbi nꞌa rä humu̱i gatꞌho yä jäꞌi (Romanos 5:19; 1 Corintios 15:21, 22).

12. ¿Te bi ꞌñudi rä Hesu nuꞌmu̱ bi ze̱ti nuꞌu̱ yä sufrimiento bi thogi?

¹² Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento bi ze̱ti rä Hesu änte de xä du. Näꞌä bi tꞌumbä yä ñu̱ntꞌi ꞌnepu̱ bi tsꞌu̱ti ha nꞌa rä zaa habu̱ bi me̱ꞌtsi nꞌa rä du xa xä ntsꞌo (Juan 19:1, 16-18, 30; hyandi näꞌä rä apendise de rä nxii 235 ꞌne 236). ¿Por hanja rä Hesu bi thogi xa ndunthi yä sufrimiento? Ja ngu ma gä pädihu̱ mꞌe̱fa ha mä nꞌa rä ntheke de nunä mfistꞌofo, rä Zithu bi mää ge ninꞌa rä jäꞌi hingä ma dä yꞌo̱te Jeoba mu̱ dä thogi yä däta xuñha. Mi ze̱ti rä Hesu gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento, bi ꞌñudi ge hingä mäjuäni näꞌä xki mää rä Zithu. Bi ꞌñudi ge nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä hindi ñꞌoui rä tsꞌoki ꞌne xä thoki pa dä huahnise̱ te mä ꞌñuu ne dä gu̱u̱, hää dä za dä yꞌo̱te Jeoba mäske te dä yꞌo̱tpäbi rä Zithu. ¡Hängu rä johya  bi me̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba mi hyandi hanja rä Tꞌu̱ bi yꞌo̱de ꞌne bi me̱fi gatꞌho näꞌä xki mändabi! (Proverbios 27:11.)

13. ¿Hanja bi tꞌuni näꞌä njutꞌi?

¹³ ¿Hanja bi tꞌuni näꞌä njutꞌi? Ha näꞌä rä pa 14 de nisán de rä je̱ya 33 e.c., Äjuä bi hyopi bi thäkuäbi rä te näꞌä rä Tꞌu̱. Hää, «nꞌa mꞌikitho pa nzäntho» rä Hesu bi uni näꞌä rä te himi ñꞌoui rä tsꞌoki (Hebreos 10:10, TNM). Mi thogi hñupa, rä Zi Dada Jeoba bi gu̱tsꞌi rä Hesu ngu nꞌa rä espiritu. Mi mengi ha mähetsꞌi, rä Hesu bi umbäbi rä Dada näꞌä rä muui pe̱ꞌtsi näꞌä rä te bi uni po yä mexiꞌmhai (Hebreos 9:24). Jeoba bi hñäni, ngeꞌä näꞌä rä te bi uni rä Hesu, geꞌä rä njutꞌi mi ja mꞌe̱di pa dä ñäni yä jäꞌi de rä tsꞌoki ꞌne de rä du (hñeti Romanos 3:23, 24, TNM).

14, 15. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa dä za gä hänihu̱ rä mpumbäte de mä tsꞌokihu̱?

¹⁴ Mäske nuju̱ di ñꞌoꞌmehu̱ rä tsꞌoki, dä za gä hänihu̱ yä jäpi po näꞌä njutꞌi bi tꞌuni. Ma gä handihu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä jäpi ya di hänihu̱ mäpaya ꞌne nuꞌu̱ yä jäpi ma dä ꞌñehe mꞌe̱fa po mäde de näꞌä däta regalo xä uni Äjuä.

¹⁵ Rä mpumbäte de yä tsꞌoki. Po näꞌä tsꞌoki di ñꞌoꞌmehu̱, xä ñhei gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho. Gatꞌho di pe̱fihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ko näꞌä di mäñhu̱ o ko näꞌä di o̱tꞌehu̱. Pe, po mäde de näꞌä rä te bi uni rä Hesu, Äjuä dä za dä «punꞌgägihu̱ gatꞌho mä tsꞌokihu̱» (Colosenses 1:13, 14). Pa dä za gä hänihu̱ rä mpumbäte, mähyoni gä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ de nuꞌu̱ mä tsꞌokihu̱. ꞌNehe, nuꞌmu̱ di bäntebihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge  dä punꞌgägihu̱, näꞌä pe̱ꞌtsi ngue̱nda näꞌä rä jamfri di pe̱ꞌtsihu̱ po näꞌä rä te bi uni rä Hesu (hñeti 1 Juan 1:8, 9).

16. a) ¿Por hanja dä za gä xo̱kämbenihu̱ Äjuä ko nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi? b) ¿Te mä ñho di hänihu̱ de gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi?

¹⁶ Nꞌa konsiensia xä ntꞌaxi ha yä da Äjuä. Nꞌa konsiensia näꞌä tsu̱kägihu̱, jakägihu̱ gä tsahu̱ ge hinte mä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱ o ge hinte rä me̱kägihu̱. Pe, po mäde de näꞌä njutꞌi, rä Zi Dada Jeoba di punꞌgägihu̱ ꞌne mäske handi ge di ñꞌoꞌmehu̱ rä tsꞌoki, näꞌä rä hojäꞌi ꞌne hokägihu̱ gä xo̱kämbenihu̱ꞌä ko nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi (Hebreos 9:13, 14). ꞌNe njabu̱, hinte ma dä hyu̱gägihu̱ pa dä za gä ñäꞌmehu̱ o gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba (Hebreos 4:14-16). ꞌNehe, mu̱ nzäntho gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱ꞌtsihu̱ xä ntꞌaxi mä konsiensiahu̱, mä mfenihu̱ hingä ma dä zu̱kägihu̱, ma gä ꞌmu̱hu̱ xä ñho ko nuju̱se̱ ꞌne mänꞌa ma gä ꞌmu̱hu̱ ko ndunthi rä johya.

17. Ko näꞌä rä du rä Hesu, ¿te mä jäpi ma dä zo̱ho̱ dä nja?

¹⁷ Nꞌa humu̱i de gä ꞌmu̱ihu̱ pa nzäntho ha rä Xiꞌmhai nuꞌmu̱ xti uädri. Ha Romanos 6:23 enä: «Rä njutꞌi rä tsꞌoki go geꞌä rä du». Nunä testo de rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe mää ge näꞌä rä ntꞌuni Äjuä «go geꞌä nꞌa rä te pa nzäntho» po mäde de Ñhesukristo. Ha Rä ntheke 3 de nunä mfistꞌofo ya dä handihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi ma dä nja mänꞌitꞌho nuꞌmu̱ xti uädri rä Xiꞌmhai (Apocalipsis [Revelación] 21:3, 4). Gatꞌho nuya yä jäpi, ngu näꞌä rä te pa nzäntho habu̱ hinte mä ñheni ma dä nheki, ma dä zo̱ho̱ dä njabu̱ ngeꞌä rä Hesu bi du po nuju̱. Pa gä hänihu̱ nuya yä jäpi, mähyoni gä udihu̱ ge di jamädibihu̱ Äjuä po näꞌä njutꞌi bi uni.

18. ¿Por hanja mähyoni gä umbäbihu̱ njamädi rä Zi Dada Jeoba po näꞌä njutꞌi bi uni?

¹⁸ Nꞌa rä regalo mänꞌa ja ndunthi rä muui pa gekhu̱, nuꞌmu̱ di pädihu̱ gatꞌho näꞌä bi me̱fi näꞌä jäꞌi toꞌo bi rꞌakägihu̱. Zäi ge di jamädibihu̱ ndunthi ngeꞌä di pädihu̱ ge bi ꞌueke de rä tiempo, rä tsꞌe̱di o rä bojä pa bi rꞌakägihu̱ näꞌä regaloꞌä, ꞌne njabu̱ bi ꞌñudi ge di mäkägihu̱. Pe xibye̱, ¿por hanja mähyoni gä umbäbihu̱ ndunthi njamädi rä Zi Dada Jeoba po näꞌä njutꞌi bi uni? Ngeꞌä mäske Jeoba xa mi mädi näꞌä rä Tꞌu̱, bä pe̱hni pa bi du po nuju̱. Ha Juan 3:16 enä: «Äjuä xa bi mädi ntsꞌe̱di gatꞌho yä jäꞌi de rä xiꞌmhai, hänge bä pe̱hnä rä rꞌa Tꞌu̱». Geꞌä rä regalo ꞌne rä mhäte mänꞌa xa rä däta xtä hänihu̱ de rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe bi ꞌñudi hängu di mäkägihu̱ rä Hesu, ngeꞌä bä ne bä ehe nuua ha rä Xiꞌmhai pa bi du po nuju̱ (hñeti Juan 15:13). ¡Hinte mä duda ja ge rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu, di mäkägihu̱ kada nꞌa de gekhu̱! (Gálatas 2:20.)

19, 20. ¿Hanja dä za gi ꞌñudi ge gi jamädi po näꞌä njutꞌi bi uni Äjuä?

 ¹⁹ Nuꞌmu̱, ¿te dä za gi pe̱fi pa gi ꞌñudi ge gi jamädi po näꞌä mäkä njutꞌiꞌä? Mꞌe̱tꞌo, pe̱ꞌtsi te gi pädi Toꞌo bi uni näꞌä njutꞌi: ¡rä Zi Dada Jeoba! (Juan 17:3.) Dä za gi pe̱fi njabu̱ mu̱ gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ko rä mfatsꞌi nunä mfistꞌofo. Entremas gi pädi rä Zi Dada Jeoba, mänꞌa ma gi mädi. ꞌNe entremas gi mädi, mänꞌa ma gi ne gi pe̱päbi rä bolunta (1 Juan 5:3).

²⁰ Pe̱ꞌspäbi rä jamfri näꞌä njutꞌi. Rä Mäkä Tꞌofo enä njaua de rä Hesu: «Nuꞌä toꞌo kamfri rä Tꞌu̱, go geꞌä pe̱ꞌtsä rä te pa nzäntho» (Juan 3:36). ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri rä Hesu? Hingä ho̱nse̱ de gä noya. Rä Mäkä Tꞌofo mää ha Santiago 2:26: «Hänge njabu̱ nu mä jamfrihu̱, mu̱ hindi o̱thu̱ näꞌä xä ñho, hinte di muui, nja ngu mä ndoyꞌohu̱, mu̱ xä du, ya hinte di muui». Hää, mu̱ mäjuäni di pe̱ꞌtsihu̱ rä jamfri, ma dä nheki ko näꞌä di pe̱fihu̱. Nuju̱ dä za gä udihu̱ ge mäjuäni di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri rä Hesu, mu̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä te̱mbäbihu̱ rä kꞌoi, tanto ko näꞌä di mäñhu̱ ꞌne ko näꞌä di pe̱hu̱ (Juan 13:15).

21, 22. a) ¿Por hanja mähyoni gä ntinihu̱ ha näꞌä Mäkä Ntꞌoxi di tꞌo̱tꞌe tatꞌä je̱ya? b) ¿Te ma gä handihu̱ ha Rä ntheke 6 ꞌne 7?

²¹ Ntini ha näꞌä Mäkä Ntꞌoxi ja tatꞌä je̱ya. Ha näꞌä rä xui 14 de nisán de rä je̱ya 33 e.c., rä Hesu bi ja nꞌa rä rꞌayꞌo Fenäte. Rä Mäkä Tꞌofo embäbi nunä Fenäte «rä Mäkä Ntꞌoxi» (1 Corintios 11:20; Mateo 26:26-28). ꞌNehe tꞌembäbi rä Fenäte de rä du rä Kristo. Rä Hesu bi mu̱di bi ja nunä Fenäte ngeꞌä mi ne ge nuꞌu̱ yä apostol ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ma xä mꞌu̱i mꞌe̱fa de geꞌu̱, xä beni ge rä Hesu bi uni rä te pa bi gutꞌi mä tsꞌokihu̱. Rä Hesu bi mända dä tꞌo̱tꞌe  nunä Fenäte nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Sigi gi yꞌo̱thu̱ njaua ngu nꞌa rä fenäte de gekägi» (Lucas 22:19, TNM). Nunä Fenäte bengägihu̱ hängu rä mhäte xä ꞌñudi po nuju̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu po mäde de näꞌä njutꞌi bi uni. Nuꞌmu̱ di ntinihu̱ ha nunä Fenäte de rä du rä Hesu di tꞌo̱tꞌe tatꞌä je̱ya, di udihu̱ hängu di jamädihu̱ po nunä njutꞌi. *

²² Hinte mä tꞌo̱tꞌe di ñhe̱hui näꞌä rä muui pe̱ꞌtsi näꞌä njutꞌi bi uni Jeoba po nuju̱ (2 Corintios 9:14, 15). Asta nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, ma dä za dä hñäni yä jäpi po näꞌä njutꞌiꞌä. Ha Rä ntheke 6 ꞌne 7 de nunä mfistꞌofo, ma gä pädihu̱ mä nꞌa tu̱i de gehnä.