YÄ MIYONTHO nuꞌu̱ yä jäꞌi di mädi ꞌne pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei rä pontꞌi o ponza. Näꞌä Enciclopedia Hispánica mää ge rä ponza geꞌä «nꞌa simbolo de rä relijion yä kristianu». Pe nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu hindi usa rä ponza. ¿Por hanja hinä?

Po nꞌa däta raso: Ñhesukristo himbi du ha nꞌa rä ponza. Ha rä idioma griego rä noya staurós ho̱nse̱ di signifika «poste o zaa näꞌä xä njuäni». De gä griego, rä noya staurós «nunka ne dä mää ge di signifika yoho yä zaa nuꞌu̱ xä mpontꞌi [...]. Ha näꞌä [Rꞌayꞌo Testamento] de gä griego hinte mä noya hutsꞌi habu̱ ne dä mää o udi ge ja yoho yä zaa» (The Companion Bible).

Ja rꞌa yä testo habu̱ nuꞌu̱ yä yꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo ho̱nse̱ bi ꞌñembäbi xýlon habu̱ bi du rä Hesu. Xýlon, nunä nꞌa rä noya de gä griego ꞌne ho̱nse̱ di signifika «nꞌa rä zaa» (Hechos 5:30, RN; 10:39, RN; 13:29, TNM; Gálatas 3:13, TNM; 1 Pedro 2:24, TNM).

Nꞌa rä bämhñä rä thuhu Hermann Fulda mää por hanja mi thoni ho̱nse̱ nꞌa rä zaa pa mi tsꞌu̱ti ꞌne mi tho yä jäꞌi. Näꞌä bämhñä enä: «Rꞌabu̱ mi otho yä arbol ha nuꞌu̱ yä luga mi thahni pa mi tho yä jäꞌi. Hänge ho̱nse̱ mi thoni nꞌa rä däta zaa ꞌne mi tꞌetꞌi ha rä hai ngu nꞌa rä poste pa mi tho nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi. Mri thätꞌi o mri rꞌo̱ꞌmbäbi yä klabo ha yä yꞌe̱ ora mi tsꞌu̱ti ha näꞌä zaaꞌä. Ndunthi yä mꞌiki, ꞌnehe mi rꞌo̱ꞌmbäbi yä klabo ha yä ua» (Das Kreuz und die Kreuzigung [La cruz y la crucifixión]).

Pe näꞌä xa rä däta prueba de gatꞌho, bi ehe de rä Noya Äjuä. Rä apostol Pablo bi yꞌofo: «Rä Kristo bi daigihu̱, bi ñängägihu̱ de rä mfe̱i rä Ley, ꞌne go bi zo̱ho̱ bi hñäni näꞌä rä mfe̱i po gekägihu̱, ngeꞌä xä tꞌofo: “Xä zu̱di rä mfe̱i Äjuä näꞌä toꞌo xä tsꞌu̱ti ha nꞌa rä zaa”» (Gálatas 3:13, TNM). Ha nunä testo, rä apostol Pablo bi no̱ni nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi ha Deuteronomio 21:22, 23 habu̱ mää de nꞌa rä zaa hingä de nꞌa rä ponza. Nunä zaa, mi japi dä nheki ge näꞌä toꞌo xki tsꞌu̱tini, xki «zu̱di rä mfe̱i Äjuä». Hänge po rängeꞌä, hinxä ñho ge yä kristianu dä me̱ꞌtsi yä imagen de rä Hesu di zu̱di ha nꞌa rä ponza.

 ¿Te bi thogi mꞌe̱fa de bi du rä Hesu? Durante nuꞌu̱ 300 yä je̱ya bi thogi, nuꞌu̱ mi ñꞌetsꞌi ge myä kristianu, himi usa yä ponza. Pe, pa näꞌä siglo IV, näꞌä ndä de Roma mi rä thuhu Constantino, bi mu̱di bi nthäntsꞌi ko nuꞌu̱ yä hyate kristianu de nuꞌu̱ yä paꞌu̱, ꞌne geꞌmu̱ bi mu̱di bi usa rä ponza ngu nꞌa rä simbolo de näꞌä rä rꞌayꞌo relijion. Hindi pädihu̱ pa te o te mi mbeni Constantino nuꞌmu̱ bi ꞌñudi njabu̱. Pe hää di pädihu̱ ge rä Hesu himbi tsꞌu̱ti nixi bi du ha nꞌa rä ponza. Rä ponza, näꞌä nꞌa rä simbolo xpä ehe de nuꞌu̱ yä jäꞌi himi xo̱kämbeni Äjuä. Nꞌa rä mfistꞌofo de gä católico enä: «Rä ponza ya mi nheki ha nuꞌu̱ yä hnini änte de yä pa rä Hesu ꞌne ha nuꞌu̱ yä hnini himbi bädi toꞌo rä Hesu» (New Catholic Encyclopedia). Märꞌa yä bämhñä xä dini ge nuꞌu̱ yä hniniꞌu̱, mi usa yä ponza pa mi xo̱kämbeni rä Hyadi ꞌne nuꞌmu̱ mi pe̱fi yä däta tsꞌoki ko yä ndoyꞌo pa nuꞌu̱ yä idolo mi pe̱ꞌtsi.

Nuꞌmu̱, ¿por hanja bi nxani nunä ntꞌudi de rä ponza? Tꞌenä ge pa njabu̱, nuꞌu̱ yä jäꞌi himi xo̱kämbeni Äjuä, hinxä japäbi xä ñhei xä de̱ni nuꞌu̱ toꞌo mi ñꞌetꞌä kristianu. Pe rä Mäkä Tꞌofo udi xä ñho ge Äjuä hindi ho ge gä xo̱kämbenihu̱ nuꞌu̱ yä simbolo o yä idolo bi ehe de nuꞌu̱ yä hyate relijion (2 Corintios 6:14-18). ꞌNehe hägägihu̱ gä xo̱kämbenihu̱ yä tꞌo̱tꞌe o märꞌa yä zidada (Éxodo 20:4, 5; 1 Corintios 10:14). Hänge po rängeꞌä, nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, hindi usa rä ponza pa di xo̱kämbeni Äjuä. *