1, 2. a) Mäske xkä yꞌo̱de te yä thuhu rꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱ yä famoso, ¿por hanja hindä za gi mää ge gi pädi xä ñho toꞌoꞌu̱? b) ¿Te di mbeni rꞌa yä jäꞌi de rä Hesu?

MÄPAYA, ha rä Xiꞌmhai ꞌmu̱i xa ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ yä famoso. Ndunthi de gehyu̱, fädi habu̱ ꞌmu̱i, ha yä hnini o ha yä dähni. ꞌNe märꞌaa fädi po gatꞌho rä Xiꞌmhai. Pe mu̱ nuꞌi xkä yꞌo̱de te yä thuhu rꞌa de nuyu̱ yä jäꞌi, hingä kongeꞌä dä za gi ꞌñenä ge ya gi pädi xä ñho toꞌoꞌu̱, te xä thogi o te ngu yä mꞌu̱i.

² Po gatꞌho rä Xiꞌmhai yä jäꞌi xä yꞌo̱de nꞌa tu̱i de Ñhesukristo, mäske ya o̱tꞌe ngu 2.000 yä je̱ya de bi mꞌu̱i nuua ha rä Xiꞌmhai. Pe ndunthi yä jäꞌi hingi pädi xä ñho toꞌoꞌä. Ndunthi, di mbeni ge rä Hesu ho̱nse̱ mi nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä mi rä hojäꞌi. Märꞌaa mää ge ho̱nse̱ bi zo̱ho̱ bi mꞌu̱i ngu nꞌa rä profeta. Märꞌa yä jäꞌi huyämu̱i ge rä Hesu go geꞌä Äjuä, ꞌne ge mähyoni gä xo̱kämbenihu̱ꞌä. ¿Mäjuäni näꞌä di mbeni yä jäꞌi?

3. ¿Por hanja mähyoni gi pädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne Ñhesukristo?

³ Pe nuꞌi mähyoni gi pädi näꞌä xa mäjuäni de rä Hesu. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo mää: «Nuꞌu̱ toꞌo pe̱ꞌtsä rä te [pa] nzäntho, go geꞌu̱ pädi ge go gese̱ꞌi grä nꞌatꞌä Äjuä mäjuäni, ꞌne päkägi nuga drä Ñhesukristo xkä pe̱nkägi» (Juan 17:3, dä japse̱he yä cursiva).  Hää, gä tso̱hu̱ gä pädihu̱ näꞌä xa mäjuäni de rä Zi Dada Jeoba ꞌne de Ñhesukristo, ma dä maxkägihu̱ pa gä hänihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho ha rä Xiꞌmhai nuꞌmu̱ xti uädri (Juan 14:6, TNM). ꞌNehe, rä Hesu bi zoogi nꞌa rä hogä kꞌoi de hanja ri ꞌñehe gä ꞌmu̱ihu̱, ꞌne hanja gä tratahu̱ mä mikꞌeihu̱ (Juan 13:34, 35). Ha Rä ntheke 1 de nunä mfistꞌofo dä handihu̱ näꞌä xa mäjuäni de Äjuä. Nubye̱, ma gä handihu̱ näꞌä xa mäjuäni udi rä Mäkä Tꞌofo de Ñhesukristo.

4. ¿Te di signifika rä noya Mesia ꞌne Kristo?

⁴ Ndunthi yä je̱ya änte de xä mꞌu̱i rä Hesu, rä Mäkä Tꞌofo bi mää ge ma xä zo̱ho̱ rä mꞌe̱hni Äjuä, näꞌä tꞌembi Mesia o Kristo. Rä noya  Mesia (bi ehe de rä idioma ebreo) ꞌne Kristo (bi ehe de rä idioma griego). Nuya yoho yä noya di signifika: «Näꞌä xä thahni». Hänge näꞌä Mesia xki mhää ge ma xä zo̱ho̱, Äjuä ma xä huahni pa xä umbi nꞌa rä däta nsu. Ha märꞌa yä ntheke de nunä mfistꞌofo, ma gä pädihu̱ mä ndunthi de näꞌä rä däta nsu xä tꞌumbäbi rä Hesu, näꞌä rä Mesia, pa dä kumplibi yä promesa Äjuä. ꞌNehe ma gä pädihu̱ hanja dende nubye̱, rä Hesu dä za dä hänkägihu̱ yä jäpi. Zäi ge änte de xä mꞌu̱i rä Hesu, ndunthi yä jäꞌi mi ñꞌani: «¿Toꞌo näꞌä ma dä zo̱ho̱ dä Mesia?».

5. ¿Te mi pädi xä ñho nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu de geꞌä?

⁵ Ha näꞌä siglo I, yä de̱ni rä Hesu de Näsaret mi pädi xä ñho ge mi geꞌä rä Mesia xki mhää ge ma xä zo̱ho̱ (Juan 1:41, RN). Nꞌa de nuꞌu̱ yä de̱ni, näꞌä mi tꞌembi Simon Pedro, nguntꞌä bi ꞌñembäbi: «Nuꞌi go geꞌäꞌi grä Kristo» (Mateo 16:16). Pe, ¿xi por hanja mi pädi xä ñho nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu ge mi geꞌä rä Mesia? ¿Por hanja nuju̱ ꞌnehe dä za gä pädihu̱ xä ñho ge rä Hesu go geꞌä rä Mesia?

6. ¿Te mä kꞌoi udi hanja Jeoba bi matsꞌi rꞌa yä jäꞌi pa bi bädi toꞌo rä Mesia?

⁶ Nuꞌu̱ yä profeta Äjuä bi mꞌu̱i änte de rä Hesu, bi mää ndunthi de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ma xä thogi ko rä Mesia. Njabu̱ bi matsꞌi rꞌa yä jäꞌi bi bädi toꞌoꞌä nuꞌmu̱ mi zo̱ho̱. Ma gä mäñhu̱ nꞌa rä kꞌoi: mu̱ nuꞌi dä siꞌi gi ma habu̱ tso̱ho̱ yä autobus, rä tren o yä abion pa gi thädi nꞌa rä jäꞌi näꞌä nunka xkä hyandi, ¿hänge dä maxꞌäꞌi ndunthi mu̱ dä siꞌi te ngu näꞌä jäꞌiꞌä? Njabu̱ ꞌnehe, rä Zi Dada Jeoba bi xipi nuꞌu̱ yä profeta dä yꞌofo ndunthi de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ma xä me̱fi ꞌne ma xä thogi rä Mesia. Pa njabu̱ nuꞌmu̱ xä kumpli nuꞌu̱ yä profesia, nuꞌu̱ yä jäꞌi mi o̱te Äjuä, nguntꞌä xä za xä bädi toꞌo rä Mesia.

7. Mää yoho de nuꞌu̱ yä profesia bi kumpli rä Hesu.

 ⁷ Ma gä handihu̱ yoho yä profesia: 1) thogi de 700 yä je̱ya änte de xä zo̱ho̱ rä Mesia, rä profeta Miqueas bi mää ge näꞌä rä mꞌe̱hni Äjuä ma xä mꞌu̱i ha Belen, ha nꞌa rä tꞌu̱kä hnini de rä hai Juda (Miqueas 5:2). ¿Bi thogi njabu̱? Hää, ¡rä Hesu bi mꞌu̱i ha näꞌä lugaꞌä! (Mateo 2:1, 3-9.) ꞌNe 2) ko ndunthi yä siglo änte, näꞌä profesia hutsꞌi ha Daniel 9:25, bi ꞌñudi xä ñho ge näꞌä rä Mesia ma xä zo̱ho̱ ha näꞌä je̱ya 29 de rä era común (e.c.). * De hanja bi kumpli nunä ꞌne märꞌa yä profesia, bi ꞌñudi ge rä Hesu hää mi geꞌä rä Mesia xki mhää ge ma xä zo̱ho̱.

8, 9. ¿Te mä tꞌo̱tꞌe bi ꞌñudi xä ñho ge rä Hesu mi geꞌä rä Mesia nuꞌmu̱ bi nku̱ꞌmdehe?

⁸ Pa nuꞌmu̱ ya ma xä uadi rä je̱ya 29 e.c., bi nheki mänꞌa xä ñho ge rä Hesu, mi geꞌä rä Mesia. Geꞌmu̱ bi yꞌapäbi rä Juan Bautista ge xä matsꞌi xä nku̱ꞌmdehe ha rä däthe Jordan. Jeoba xki prometebi rä Juan ge ma xä umbäbi nꞌa rä señä pa xä bädi toꞌo rä Mesia. Näꞌä señä bi nheki nuꞌmu̱ mi nku̱ꞌmdehe rä Hesu. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge ngu mi uadi bi nku̱ꞌmdehe rä Hesu, «bi bo̱tsꞌe de ha rä dehe, ꞌnepu̱ bi xogi mähetsꞌi ꞌne bi hyandä rä Mäkä Ndähi [o rä mäkä tsꞌe̱di] Äjuä bä käi ngu nꞌa rä zi domitsu [o palomä] ꞌne bi ꞌñe bi zo̱ho̱ ha geꞌä. ꞌNe bi ntꞌo̱de nꞌa rä noya de mähetsꞌi ꞌne bi ꞌñenä: “Nuni go gehni mä hmäkä Tꞌu̱, ꞌne xi di hopä rä mꞌu̱i”» (Mateo 3:16, 17). Mꞌe̱fa de bi yꞌo̱de ꞌne bi hyandi näꞌä bi thogi, rä Juan himbi duda ge rä Hesu mi geꞌä rä mꞌe̱hni Äjuä (Juan 1:32-34). Näꞌä oraꞌä nuꞌmu̱ näꞌä rä espiritu santo o rä mäkä tsꞌe̱di Äjuä bi zo̱päbi rä Hesu,  geꞌmu̱ bi zo̱ho̱ bi Mesia o Kristo, näꞌä xki huahni Äjuä pa dä Nrey ꞌne dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu (Isaías 55:4).

⁹ Nuꞌu̱ yä profesia de rä Mäkä Tꞌofo bi kumpli, ꞌne näꞌä bi mänse̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä udi xä ñho ge rä Hesu go geꞌä rä Mesia xki mhää ge ma xä zo̱ho̱. Pe rä Mäkä Tꞌofo thädi mä yoho yä däta ntꞌani de rä Hesu: ¿de habu̱ bä ehe? ¿Te mä mꞌu̱i mi pe̱ꞌtsi?

10. Ja ngu udi rä Mäkä Tꞌofo, ¿habu̱ mi ꞌmu̱i rä Hesu änte de xä mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai?

¹⁰ Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Hesu bä ꞌmu̱i ha mähetsꞌi änte de dä ꞌñehe ha rä Xiꞌmhai. Ja ngu rä Miqueas, hingä ho̱nse̱ bi mää ge rä Mesia ma xä zo̱ho̱ xä mꞌu̱i ha Belen, ꞌnehe bi mää ge näꞌä ya mi ꞌmu̱i «dende mäyaꞌmu̱» (Miqueas 5:2). Ndunthi yä mꞌiki rä Hesu bi mänse̱ ge änte de xä mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai ngu nꞌa rä jäꞌi, näꞌä ya mi ꞌmu̱i ha mähetsꞌi (hñeti Juan 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5). Ja gehni mi ꞌmu̱i ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi kongeꞌä.

11. ¿Hanja udi rä Mäkä Tꞌofo ge Jeoba mänꞌa xa di mädi rä Hesu?

¹¹ Po ndunthi yä raso, Jeoba mänꞌa xa di mädi rä Hesu. Änte de xä hyoki gatꞌho märꞌa yä tꞌo̱tꞌe, Äjuä mꞌe̱tꞌo bi hyoki rä Hesu. Hänge rä Mäkä Tꞌofo mää ge rä Hesu «geꞌä rä Tꞌu̱ mädä» de gatꞌho näꞌä xä hyoki Äjuä (Colosenses 1:15, TNM). * ꞌNehe, Jeoba xa di mädi rä Hesu ngeꞌä go geꞌä rä «rꞌa Tꞌu̱» (Juan 3:16). ¿Por hanja tꞌembi njabu̱? Ngeꞌä Jeoba go bi hyokise̱ rä Hesu.  ꞌNehe, ho̱nse̱ rä Hesu bi matsꞌi Jeoba pa bi hyoki gatꞌho märꞌa yä tꞌo̱tꞌe (Colosenses 1:16). Rä Hesu ꞌnehe tꞌembi «rä Noya» (Juan 1:14). Tꞌembi njabu̱ ngeꞌä go geꞌä xki thutsꞌi pa dä ñä po rä thuhu rä Dada. Hää, Äjuä mi nkargobi rä Hesu dä hñäꞌspäbi yä raso ꞌne yä mhända nuꞌu̱ märꞌa yä bätsi Äjuä, ngu yä e̱nxe̱ ꞌne yä mexiꞌmhai.

12. ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Hesu hingä mähye̱gi ko Äjuä ja ngu kamfri rꞌa yä jäꞌi?

¹² ¿Mähye̱gi Äjuä ꞌne rä Hesu ja ngu kamfri rꞌa yä jäꞌi? Hinä, hingä geꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo. Ngu ja huadi dä pädihu̱, Äjuä go bi hyoki rä Hesu. Kongehnä di handihu̱ ge rä Hesu bi mu̱di bi mꞌu̱i nuꞌmu̱ bi tꞌumbi rä te. Pe Jeoba himbi mu̱di rä te, ngeꞌä näꞌä nzäntho xä mꞌu̱i ꞌne nunka ma dä gätsꞌi rä te (Salmo 90:2). Rä Hesu näꞌä nunka xä mbeni dä ñhe̱hui rä Dada. Rä Mäkä Tꞌofo udi ge Äjuä go mädä ꞌne mänꞌa ja rä tsꞌe̱di ke rä Hesu (hñeti Juan 14:28; 1 Corintios 11:3). Ho̱nse̱ Jeoba «geꞌä rä Zi Dada Näꞌä pe̱ꞌtsi Gatꞌho rä tsꞌe̱di» (Génesis 17:1). Hingi ꞌmu̱i toꞌo dä ñhe̱hui Jeoba. *

13. ¿Te udi rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ enä ge rä Tꞌu̱ «mähye̱giui rä mꞌu̱i» Äjuä?

¹³ Rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä rä Tꞌu̱ mädä, bi me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi po ndunthi yä miyon yä je̱ya änte de xä thoki yä tso̱o̱ ꞌne rä Xiꞌmhai. ¡Nuꞌu̱ bi zo̱ho̱ bi mädi xa ndunthi nꞌa ngu mänꞌaa! (Juan 3:35; 14:31.) Nuni rä hmäkä Tꞌu̱, xa mri hñätsꞌi rä Dada. Hänge po rängeꞌä, rä Mäkä Tꞌofo enä ge rä Hesu «mähye̱giui rä mꞌu̱i» Äjuä (Colosenses 1:15). ¿Xkä hyandi hanja ndunthi yä mꞌiki yä bätsi xa ri hñätsꞌi ꞌne di de̱mbäbi  yä mꞌu̱i yä dada? Njabu̱ ꞌnehe, mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, rä Hesu bi ꞌñudi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi rä Dada.

14. ¿Hanja bi za bi mꞌu̱i ngu nꞌa rä jäꞌi näꞌä rä rꞌa Tꞌu̱ Jeoba?

¹⁴ Rä rꞌa Tꞌu̱ Jeoba, bä ne bä tsoogi näꞌä rä luga mi pe̱ꞌtsi ha mähetsꞌi pa bä ehe nuua ha rä Xiꞌmhai ꞌne bi mꞌu̱i ngu nꞌa rä jäꞌi. Pe zäi ge nuꞌi gi ñꞌani: «¿Xi hanja bi za bi thogi njabu̱?». Pa geꞌä, Jeoba bi ja nꞌa rä milagro. Jeoba, bi pombäbi rä te näꞌä rä Tꞌu̱ de mähetsꞌi pa ha rä mu̱i Märia, nꞌa nxutsi mi rä judia. Hänge näꞌä zi bätsi bi me̱ꞌtsi Märia, bi mꞌu̱i nsinke rä tsꞌoki ꞌne bi tꞌembi rä Hesu. Hää, rä dada rä Hesu hingä mi nꞌa rä jäꞌi de nuua ha rä Xiꞌmhai (Lucas 1:30-35).

15. ¿Hanja dä za gä pädihu̱ mänꞌa xä ñho rä Zi Dada Jeoba po mäde de rä Hesu?

¹⁵ Gatꞌho näꞌä bi mää ꞌne bi me̱fi rä Hesu nuꞌmu̱ mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, faxkägihu̱ gä pädihu̱ xä ñho toꞌoꞌä. ꞌNehe, po mäde de geꞌä, dä za gä pädihu̱ mänꞌa xä ñho rä Zi Dada Jeoba. ¿Por hanja? Beni ge rä Hesu xa ri hñätsꞌi rä Dada. Hänge bi ꞌñembäbi nꞌa de nuꞌu̱ yä de̱ni: «Näꞌä toꞌo xä hyanꞌgägi, xä hyandä Äjuä mä Dada ꞌnehe» (Juan 14:9). Ha nuꞌu̱ goho yä mfistꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo tꞌembi ꞌnehe yä Evangelio —Mateo, Marcos, Lucas ꞌne Juan—, xikägihu̱ ndunthi de näꞌä rä mꞌu̱i rä Hesu ꞌne de näꞌä bi me̱fi.

16. ¿Te mi udi rä Hesu, ꞌne de toꞌo xpi ꞌñehe näꞌä mi udi?

¹⁶ Rä Hesu mi fädi xä ñho ngu rä «Xahnäte» (Juan 1:38; 13:13). ¿Por hanja? Ngeꞌä mi udi yä hogä noya de «rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä». Mi ungä ntꞌo̱de ge nunä Tsꞌu̱tꞌhui o gobiernu, ma dä mända ha gatꞌho rä Xiꞌmhai ꞌne ma dä pe̱hni ndunthi yä jäpi pa gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱päbi yä mhända Äjuä (Mateo 4:23, RN). ¿De  habu̱ mi ehe näꞌä mi udi? De rä Zi Dada Jeoba. Rä Hesu bi ꞌñense̱: «Nuꞌä di udi, hingo di mänse̱ga. Nuꞌä bi ehe de Äjuä nuꞌä toꞌo bä pe̱nkägi» (Juan 7:16). Rä Hesu mi pädi ge rä Dada, mi ne ge yä jäꞌi xä yꞌo̱de nuꞌu̱ yä rꞌayꞌo hogä noya de näꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui o gobiernu. Ha Rä ntheke 8 de nunä mfistꞌofo, ma gä pädihu̱ mä nꞌa tu̱i de nunä gobiernu ꞌne gatꞌho näꞌä ma dä me̱fi.

17. ¿Habu̱ mi udi rä Hesu, ꞌne por hanja bi me̱fi njabu̱?

¹⁷ ¿Habu̱ mi udi rä Hesu? Habu̱ gatꞌho mi tini yä jäꞌi. Mi udi ha yä tai, ha yä däta ꞌne ha yä tꞌu̱kä hnini, ha yä ꞌñuu, ꞌne mi pa asta ha yä ngu yä jäꞌi. Rä Hesu himbi hñudi bi do̱ꞌmi ge yä jäꞌi go xä ma xpä nuꞌä. Rä Hesu go mi pa mi honi yä jäꞌi (Marcos 6:56; Lucas 19:5, 6). ¿Por hanja mi uni gatꞌho de rä tiempo ꞌne rä tsꞌe̱di pa mi ungä ntꞌo̱de ꞌne mi uti yä jäꞌi? Ngeꞌä mi geꞌä rä bolunta Äjuä. Rä Hesu nzäntho bi me̱päbi rä bolunta rä Dada  (Juan 8:28, 29). Pe mi ja mä nꞌa rä raso, rä Hesu mi hueki nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ehe mi honi (hñeti Mateo 9:35, 36, TNM). Nuꞌu̱ toꞌo mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä sinagoga o templo, xki hye̱se̱ni yä jäꞌi ꞌne hixki ꞌñuti näꞌä mäjuäni de Äjuä ꞌne de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ma dä me̱fi. Pe rä Hesu mi pädi hängu mi japäbi mꞌe̱di yä jäꞌi xä yꞌo̱de nuꞌu̱ yä hogä noya de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä.

18. De nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i bi ꞌñudi rä Hesu, ¿ndañꞌä mänꞌa xa gi ho?

¹⁸ Rä Hesu xa mi mädi ꞌne mi hueki yä jäꞌi. Rä Hesu himi ñꞌetsꞌi, bi trata yä jäꞌi ko rä ñhojäꞌi, ꞌne xa mi ho toꞌo dä ñäui. Asta yä zi bätsi mi pa mi tsu̱di (Marcos 10:13-16). Rä Hesu nzäntho bi trata mähye̱gi gatꞌho yä jäꞌi ꞌne mi nkue̱ nuꞌmu̱ mi handi ge hingä mi tꞌo̱tꞌe rä justisia (Mateo 21:12, 13). Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, yä ꞌme̱hñä hingä mi tꞌumbäbi rä tꞌekꞌei. Pe rä Hesu hää bi trata ko rä tꞌekꞌei (Juan 4:9, 27). Rä Hesu hingä mi rä  ꞌñexmänsu. Nꞌa rä pa, asta bi xu̱kuäbi yä ua nuꞌu̱ yä apostol, mäske nunä ꞌme̱fi ho̱nse̱ go mi pe̱fi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go xa myä zi hyoya.

19. ¿Te mä kꞌoi udi ge rä Hesu mi hueki nuꞌu̱ yä jäꞌi mi sufri?

¹⁹ Rä Hesu xa mi hueki nuꞌu̱ yä jäꞌi mi sufri. Njabu̱ bi nheki nuꞌmu̱ ko rä tsꞌe̱di Äjuä bi ja yä milagro pa bi yꞌo̱the yä jäꞌi (Mateo 14:14). Nꞌa rä pa, nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ mi tsu̱di nꞌa rä tsꞌo ñheni rä thuhu lepra, bi hyoni rä Hesu ꞌne bi ꞌñembäbi: «Nuꞌmu̱ gi nehmä, nuꞌi ja ri tsꞌe̱di pa gi yꞌo̱thegi de nunä ñheni tsu̱ki». Rä Hesu bi za mbo ha rä koraso hängu mi sufri näꞌä zi ñꞌo̱ho̱. Hänge bi hueki, bi tu̱ngi rä yꞌe̱, bi dani ꞌne bi ꞌñembäbi: «Hää di ne, ꞌne ya gä ñäni». ¡Näꞌä zi ñꞌo̱ho̱ bi hogi de näꞌä tsꞌo ñheni! (Marcos 1:40-42.) ¿Te gi handi bi za näꞌä zi ñꞌo̱ho̱?

20, 21. ¿Hanja bi zoogi rä Hesu nꞌa rä hogä kꞌoi?

²⁰ Rä Hesu nzäntho bi yꞌo̱te ꞌne bi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu Äjuä, ꞌne njabu̱ bi zoogi nꞌa rä hogä kꞌoi pa nuju̱. Mäske bi tꞌu̱tsa ꞌne xa bi sufri, rä Hesu nzäntho bi yꞌo̱te rä Dada. Rä Hesu bi ze̱ti gatꞌho nuꞌu̱ yä tentasio bi hñuꞌtsuäbi rä Zithu (Mateo 4:1-11). Nꞌa rä pa, asta rꞌa de nuꞌu̱ yä pariente himbi gamfribi rä Hesu ꞌne bi ꞌñembäbi «ge xki ꞌme̱ rä mfeni» (Marcos 3:21). Pe rä Hesu himbi hyopi ge näꞌä bi sipäbi, xä hñäkuäbi de xä me̱päbi rä bolunta Äjuä. Mäske rä Hesu bi nhaꞌmpäbi ꞌne bi tsꞌani, näꞌä bi ze̱ti gatꞌho ꞌne nunka bi beni te dä yꞌo̱tpäbi nuꞌu̱ yä nkontra (1 Pedro 2:21-23).

²¹ Rä Hesu bi yꞌo̱te Äjuä asta xa bi du. Xa bi sufri mi du rä Hesu ha yä yꞌe̱ nuꞌu̱ yä nkontra (hñeti Filipenses 2:8, TNM). ¿Xkä mbeni te gatꞌho bi thogi rä Hesu ha näꞌä gäxä pa bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai? Yä däta tsꞌu̱tꞌhui  bi gu̱ bi zitsꞌi, ꞌne bi thoni yä testigo pa bi gu̱ꞌspäbi yä nhemhñä o yä nkꞌuamba. Yä nzaya bi kondenä rä Hesu mäske hinte mä thai bi thimbäbi. Yä jäꞌi xa mi theni ꞌne yä soldado xa bi naꞌmpäbi. Mientra mi zu̱di ha rä zaa, bi uadi bi joxä rä hñä ꞌne bi ꞌñenä: «Ja xä uadiua gatꞌho nuꞌä xkä ꞌme̱pkägi» (Juan 19:30). Mi thogi hñupa de xki du rä Hesu, rä Dada bi gu̱tsꞌi ngu nꞌa rä espiritu (1 Pedro 3:18, TNM). Mi thogi 40 yä pa, rä Hesu bi mengi pa mähetsꞌi ꞌne «bä hudi ha rä [...] ñꞌe̱i Äjuä» pa bi do̱ꞌmi asta nuꞌmu̱ bi tꞌumbi rä tsꞌe̱di pa xä mända (Hebreos 10:12, 13).

22. ¿Te mä ꞌñuu bi xoki rä Hesu nuꞌmu̱ bi yꞌo̱te Äjuä asta bi du?

²² ¿Te mä ꞌñuu bi xoki rä Hesu nuꞌmu̱ bi yꞌo̱te Äjuä asta bi du? Ko rä du rä Hesu, bi xogi rä ꞌñuu pa njabu̱ dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho nuꞌmu̱ xti zo̱ho̱ dä uädri gatꞌho rä Xiꞌmhai ja ngu mi ne Jeoba dende ri mu̱di. Ha näꞌä ntheke xä ꞌñepu̱ ma gä pädihu̱ hanja ko rä du rä Hesu xa mäjuäni ma dä thogi njabu̱.