1. ¿Te di pädihu̱ xä ñho?

 NUJU̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, di pädihu̱ xä ñho ge näꞌä di mäkägihu̱ ndunthi ꞌne Näꞌä ne gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho (Rom. 8:35-39). ꞌNehe di pädihu̱ xä ñho ge pa mä ñhouise̱hu̱ mu̱ gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä mhända ꞌne nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱ rä Biblia (Is. 48:17, 18). Pe nubye̱ mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «¿ꞌNehe di pädi ge nse̱kitho dä za dä zo̱kägi yä däta xuñha?».

2. ¿Te mä xuñha dä za dä zo̱kägihu̱ nse̱kitho ꞌne te mä ntꞌani xä yꞌo̱tꞌe ndunthi?

² Gatꞌho nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba thogi yä xuñha. Rꞌabu̱ nuꞌu̱ te mä njauihu̱ dä za dä u̱ngägihu̱ mä mfenihu̱ ko näꞌä pe̱fi o ko näꞌä mää. ꞌNehe dä za gä ñhenihu̱ ꞌne ya hindä hyokägihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ja ngu ndi jahu̱ mä mꞌe̱tꞌo. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, rꞌabu̱ thogi yä bu̱nthi yꞌee o yä mbiꞌmhai nuꞌu̱ bi hänkägihu̱ ndunthi yä xuñha. ꞌNehe asta nse̱kitho dä za dä tꞌu̱tsagihu̱ ngeꞌä di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Ora di thogihu̱ nuya yä däta xuñha rꞌabu̱ dä za gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Por hanja go di thogiga nuya yä xuñha? ¿Xtä pe̱fi nꞌa rä tsꞌoki hänge di thogi njaua? ¿Hindi pe̱ꞌspäbi rä jäpi rä Zi Dada Jeoba?». Mu̱ nꞌa rä pa xkä senti njabu̱, ¡ogi desanimä! Ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ xä ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, xä thogi njabu̱ ꞌnehe (Sal. 22:1, 2; Hab. 1:2, 3).

3. ¿Te utkägihu̱ Salmo 34:19?

³ (Hñeti Salmo 34:19). Ha nunä testo utkägihu̱ yoho yä tꞌo̱tꞌe: 1) Gatꞌho yä hojäꞌi thogi ꞌnehe yä xuñha, ꞌne 2) rä Zi Dada Jeoba ñäni ꞌne umbäbi rä mfatsꞌi. ¿Te pe̱fi rä Zi Dada Jeoba pa di ñängägihu̱? Faxkägihu̱ gä handihu̱ ngu di debe nuꞌu̱ yä xuñha tso̱kägihu̱. Rä Zi Dada Jeoba di prometegihu̱ ge mu̱ gä pe̱päbihu̱,  ma gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i ko ndunthi rä johya. Pe hindi signifika ge nunka ma gä thogihu̱ yä xuñha (Is. 66:14). Pe mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba ne gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ näꞌä rä mꞌu̱i xä ꞌñepu̱: näꞌä rä mꞌu̱i mi ne pa gekhu̱ dende ri mu̱di (2 Cor. 4:16-18). Pe mentä di to̱ꞌmihu̱ näꞌä rä pa, rä Zi Dada Jeoba faxkägihu̱ hyaxtho pa gä ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i tso̱kägihu̱ (Lam. 3:22-24).

4. ¿Te ma gä handihu̱?

⁴ Ha nunä ntꞌudi, ma gä handihu̱ hanja tanto mäyaꞌmu̱ ngu mäpaya, nse̱kitho xä zo̱päbi yä xuñha nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Ma gä handihu̱ hanja nuju̱ ꞌnehe nse̱kitho dä za dä zo̱kägihu̱ yä xuñha, pe mu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, näꞌä nzäntho ma dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi (Sal. 55:22). Ma gä handihu̱ te xä thogi nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba de mäyaꞌmu̱ ꞌne de mäpaya. Ora gi hyandi kada nꞌa de geꞌu̱, mähyoni gi ñꞌanise̱: «Mu̱ go di geki xtä thogi njabu̱, ¿te ma xtä pe̱fi? ¿Hanja faxkägi nunä ejemplo gä pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba? ¿Te dä za gä pädi de gehnä ꞌne hanja ma dä maxkägi?».

5. ¿Te mä ntsꞌomꞌu̱i bi tꞌo̱ꞌtuäbi Jacob? (Hyandi rä kꞌoi de rä mu̱di nxii).

⁵ Rꞌa yä amigo Jeoba de mäyaꞌmu̱, nse̱kitho bi zo̱päbi yä xuñha. Geꞌä bi thogi Jacob. Rä dada bi mändabi dä ma duä yꞌadi nꞌa rä tꞌixu Labán pa dä nthätui, ngeꞌä nuyu̱ hää mi adora rä Zi Dada Jeoba. Isaac bi asegurabi Jacob ge rä Zi Dada Jeoba, ma xä umbäbi ndunthi yä jäpi (Gén. 28:1-4). Hänge Jacob bi me̱fi näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba; bi bo̱ni de rä hnini Canaán ꞌne bi ma ha nꞌa rä luga xa yabu̱ habu̱ mi ꞌmu̱i Labán. Labán mi pe̱ꞌtsi yoho yä tꞌixu: Lea ꞌne Raquel. Pe Jacob xa bi ho Raquel ꞌne bi mꞌu̱i dispuesto dä me̱päbi Labán 7 nje̱ya kontal xä nthätui näꞌä rä nxutsiꞌä (Gén. 29:18). Pe yä tꞌo̱tꞌe himbi bo̱ni ja ngu mi to̱ꞌmi Jacob. Labán bi hyatꞌi Jacob ꞌne himbi umbäbi näꞌä rä tꞌixu xki prometebi. En lugar de geꞌä, go bi umbäbi näꞌä rä tꞌixu mädä mrä thuhu Lea. Mi thogi nꞌa semänä de xki nthätui Lea, ja bi umbäbi Raquel pa dä nthätui ꞌnehe. Pa geꞌä, Labán bi yꞌapäbi Jacob dä mpe̱fi kongeꞌä mä 7 nje̱ya (Gén. 29:25-27). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, Labán bi yꞌo̱tpäbi märꞌa yä ntsꞌomꞌu̱i Jacob. Po gatꞌho, 20 nje̱ya bi mꞌu̱i njabu̱ Jacob ha rä ngu Labán (Gén. 31:41, 42).

6. ¿Ndaꞌu̱ märꞌa yä xuñha bi zo̱päbi Jacob?

⁶ Pe yä xuñha Jacob, hingä ja bi uadibu̱. Koꞌmu̱ mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta familia, nuꞌu̱ yä tꞌu̱ hingä nzäntho bi ntsitsꞌi xä ñho. Rꞌa de geꞌu̱ asta bi pa de gä esclavo näꞌä rä ku mrä thuhu José. Simeón ꞌne Leví, nuꞌu̱ märꞌa yä tꞌu̱ Jacob, bä hämpäbi yä xuñha gatꞌho rä familia ꞌne bi tsꞌombäbi rä thuhu rä Zi Dada Jeoba. Mꞌe̱fa, Raquel —näꞌä rä ꞌme̱hñä xa mi mädi Jacob— bi du nuꞌmu̱ bi mꞌu̱i näꞌä rä yoho rä zi bätsi. ꞌNehe nuꞌmu̱ ya mrä zi däta jäꞌi Jacob, bi nja nꞌa rä däta thuhu ha näꞌä rä luga habu̱ mi ꞌmu̱i. Hänge tanto Jacob ngu gatꞌho nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ha rä nguu, pe̱ꞌtsi te bi ma bä ꞌmu̱i ha Egipto (Gén. 34:30; 35:16-19; 37:28; 45:9-11, 28).

7. ¿Hanja bi ꞌñudi rä Zi Dada Jeoba ge mi numäñho Jacob?

⁷ Mäske bi thogi ndunthi yä xuñha, Jacob nzäntho bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä promesa. Hänge rä Zi Dada Jeoba bi japäbi bi bädi Jacob ge xa mi mädi ꞌne mi numäñho. Por ejemplo, mäske Labán njatꞌä mi hatꞌi ꞌne mi pepäbi Jacob, rä Zi Dada Jeoba bi jäpi Jacob ꞌne bi umbäbi ndunthi yä ñho. ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Jacob mi hyandi José, näꞌä rä tꞌu̱ mi hurämu̱i ge ya xki du? ¡Zäi ge xa bi umbäbi njamädi rä Zi Dada Jeoba! Hää, koꞌmu̱ Jacob mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, geꞌä bi matsꞌi pa bi däpäbi yä xuñha ꞌne yä dumu̱i (Gén. 30:43; 32:9, 10; 46:28-30). Njabu̱ ꞌnehe —mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba— dä thogiꞌä  dä thogi, nuju̱ ꞌnehe dä za gä täpäbihu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i.

8. ¿Te xa mi ne dä me̱fi rä rey David?

⁸ Rä rey David himbi za bi me̱fi gatꞌho näꞌä mi nehmä po rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, David xa mi ne dä hyokuäbi nꞌa rä templo rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi xipäbi rä profeta Natán näꞌä mi mbeni dä me̱fi. Hänge nuni bi ꞌñembäbi David: «Pe̱fi näꞌä xiꞌi ri koraso, ngeꞌä näꞌä xa mäjuäni rä Zi Dada ꞌmu̱i kongeꞌi» (1 Crón. 17:1, 2). ¿Dä za gi imäjinä te bi senti David ora bi tꞌembäbi ge rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i kongeꞌä pa dä hyoki näꞌä rä templo? Zäi ge xa bi johya ꞌne nguntꞌä bi planea hanja dä hyoki näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä.

9. ¿Te bi me̱fi David mi sipäbi ge hingo geꞌä ma xä hyokuäbi nꞌa rä templo rä Zi Dada Jeoba?

⁹ Pe näꞌä rä xuiꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi xipäbi rä profeta Natán ge rä rey David hingo geꞌä ma xä hyokuäbi nꞌa rä templo, sino nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱. Hänge Natán, pe̱ꞌtsi te nguntꞌä bi ma bä xipäbi rä rey David näꞌä xki mängä rä Zi Dada Jeoba (1 Crón. 17:3, 4, 11, 12). ¿Te bi me̱fi David mi yꞌo̱de näꞌä xki mängä rä Zi Dada Jeoba? Nguntꞌä bi paati näꞌä mi beni dä me̱fi. Nubye̱ bi dedika bi muntsꞌä rä bojä ꞌne nuꞌu̱ yä material ma xä ja mꞌe̱di pa go xä hyoki Salomón näꞌä rä temploꞌä (1 Crón. 29:1-5).

10. ¿Te mä jäpi bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba rä rey David?

¹⁰ Mi uadi bi sipäbi David ge hingo mri ꞌñepäbi dä hyoki näꞌä rä temploꞌä, rä Zi Dada Jeoba nubye̱ bi ja nꞌa rä kohi kongeꞌä: ¡Bi prometebi ge de rä familia ja ma xä ꞌñeheni näꞌä rä Rey ma dä mända pa nzäntho! (2 Sam. 7:16). Xti zo̱ho̱ rä rꞌayꞌo xiꞌmhai, nuꞌmu̱ rä Hesu ma dä mända ngu nꞌa rä Rey po 1.000 nje̱ya, ¿dä za gi imäjinä hängu rä johya ma dä senti David xti bädi ge näꞌä Reyꞌä, bä ehe de nꞌa de nuꞌu̱ yä bätsi bi me̱ꞌtsi? ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi David? Utkägihu̱ ge mäske rꞌabu̱ hingi tsa gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä gä nehmähu̱ po rä Zi Dada Jeoba, näꞌä dä za dä rꞌakägihu̱ yä jäpi nuꞌu̱ hindi to̱ꞌmihu̱.

11. ¿Hanja bi jäpi rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu mäske nuyu̱ himbi hyandi näꞌä mi to̱ꞌmi xä thogi ha näꞌä rä tiempoꞌä? (Hechos 6:7).

¹¹ Nuꞌu̱ yä kristianu de rä mu̱di siglo himbi hyandi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xa mi to̱ꞌmi ge xä thogi. Por ejemplo, hängu mi ne xä hyandi hanja xä zo̱ho̱ rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä, pe nuꞌu̱ nixi mi pädi hämꞌu̱ ma xä thogi njabu̱ (Hech. 1:6, 7). ¿Te bi me̱fi nuꞌu̱ yä kristianuꞌu̱? Nuꞌu̱ himbi desanimä ꞌne bi sigi bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po bi ungä ntꞌo̱de ꞌne bi ꞌñudi de rä Noya Äjuä. Mi hyandi nuꞌu̱ yä kristianu ge nuꞌu̱ yä hogä notisia de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä mi tꞌungä ntꞌo̱de ha ndunthi yä luga, nuꞌu̱ bi da ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba mi numäñho ꞌne mi jäpi näꞌä mi pe̱fiꞌu̱ (hñeti Hechos 6:7).

12. ¿Te bi me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu nuꞌmu̱ bi nja nꞌa rä dängä thuhu?

¹² Ha rä mu̱di siglo bi nja «nꞌa rä dängä thuhu mäxo̱ge rä ngu̱ni rä xiꞌmhai» (Hech. 11:28). Nunä rä thuhu, ꞌnehe bi afektabi nuꞌu̱ yä kristianu de näꞌä rä tiempoꞌä. Nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i yä zi bätsi, zäi ge nubye̱ himi pädi habu̱ dä hä rä bojä pa dä hyete ꞌne dä umbäbi te dä zi. Ha nuꞌu̱ myä bäsjäꞌi zäi ge rꞌaa mi enä: «¿Dä hogi gä pe̱päbi mä nꞌa tu̱i rä Zi Dada Jeoba ja ngu ya xti mbeni o gä to̱ꞌmi asta xti thogi nunä rä thuhu?». Hindi pädihu̱ te bi mbeni kada nꞌa de geꞌu̱, pe rä Mäkä Tꞌofo udi ge nuꞌu̱ yä kristianuꞌu̱ bi sigi bi ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Märꞌaa bi uni de näꞌä mi pe̱ꞌtsi pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Judea (Hech. 11:29, 30).

13. ¿Te mä jäpi bi hñäni nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu durante näꞌä rä tiempo bi nja näꞌä rä dängä thuhu?

¹³ ¿Te mä jäpi bi hñäni nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu durante näꞌä rä tiempo bi nja näꞌä rä dängä thuhu? Toꞌo bi hñäni rä mfatsꞌi de märꞌa yä kristianu, bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba hixki bandonä ꞌne ge mi jamäsu (Mat. 6:31-33). Zäi ge nuyu̱ mänꞌa bi mädi nuꞌu̱ yä kristianu xki uni rä mfatsꞌi. Ha nuꞌu̱ yä kristianu bi uni yä donäsio o bi uni de yä tiempo o de näꞌä mi pe̱ꞌtsi pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä ku, zäi ge xa bi me̱ꞌtsi ndunthi rä johya  (Hech. 20:35). Hää, durante näꞌä rä thuhu bi nja, rä Zi Dada Jeoba bi jäpi kada nꞌa de geꞌu̱, ngeꞌä nuꞌu̱ bi sigi bi me̱päbi ko rä johya mäske yä tꞌo̱tꞌe xki mpadi.

14. ¿Te bi logra Bernabé ꞌne rä apostol Pablo mäske bi thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate? (Hechos 14:21, 22).

¹⁴ Ndunthi yä mꞌiki, nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu nse̱kitho bi thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate. Ma gä handihu̱ te bi thogi Bernabé ꞌne rä apostol Pablo mentä mi predika ha rä hnini Listra. Ri mu̱di, yä jäꞌi de näꞌä rä lugaꞌä xa bi ho näꞌä mi udi Pablo ꞌne Bernabé. Pe mꞌe̱fa rꞌa yä tsꞌomꞌu̱i ñꞌo̱ho̱ bi yꞌu̱ꞌti yä jäꞌi de näꞌä rä lugaꞌä pa njabu̱ asta rꞌa de nuꞌu̱ xki yꞌo̱de xä ñho, bi kꞌahni Pablo ꞌne asta ya ma xä hyo (Hech. 14:19). Xibye̱, ¿te bi me̱fi Pablo ꞌne Bernabé? Nuꞌu̱ bi bo̱ni de gehni ꞌne bi sigi bi predika ha mä nꞌa rä luga. ¿Te bi logra ko näꞌä bi mää ꞌne ko näꞌä bi me̱fiꞌu̱? Bi matsꞌi ndunthi yä jäꞌi bi bädi de rä Zi Dada Jeoba, ꞌne geꞌä bi nupäbi yä mfeni märꞌa yä kristianu (hñeti Hechos 14:21, 22). Bernabé ꞌne Pablo himbi zopu̱ näꞌä rä ꞌme̱fi mi ja pa rä Zi Dada Jeoba ꞌne geꞌä bi benefisiabi ndunthi yä jäꞌi. Nuju̱ ꞌnehe, mu̱ hingä desanimähu̱ ꞌne gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ma gä hänihu̱ ndunthi yä jäpi.

15. Xi nuꞌi, ¿te dä za gi pädi de rä zi ku Alexander Macmillan?

¹⁵ Durante nuꞌu̱ yä je̱ya bi thogi änte de rä 1914, ndunthi de nuꞌu̱ mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, mi to̱ꞌmi ha näꞌä rä tiempoꞌä xä hñäni nuꞌu̱ yä jäpi di promete Jeoba. Por ejemplo, nꞌa rä zi ku mrä thuhu Alexander Macmillan —nꞌa rä zi ku näꞌä mi pe̱ꞌtsi rä humu̱i de dä ma mähetsꞌi— mi mbeni ge mänꞌitꞌho ya ma xä ma mähetsꞌi. Nꞌa rä pa, po rä septiembre de rä 1914 nuꞌmu̱ mi uni nꞌa rä discurso, rä ku Macmillan bi ꞌñembäbi yä ku: «Zäi ge nunä discurso ya gehnä rä gätsꞌi ma gä uni». Pe himbi thogi jabu̱. Mꞌe̱fa rä ku Macmillan bi ꞌñenä: «Zäi ge rꞌa de gekhe ya xkä tuhe gä mahe mähetsꞌi. Pe di handi ge di debe gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne hindi mporta hämꞌu̱ ma dä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä». ¡Geꞌä bi me̱fi rä zi ku Macmillan! Nuni zi ku nzäntho bi hyoni hanja dä me̱päbi xä ñho rä Zi Dada Jeoba. Rä ku Macmillan asta bi ma bä tso̱ni nuꞌu̱ yä zi ku mi o fadi pa bi nupäbi yä mfeni. ꞌNe mäske ya xa mrä zi däta jäꞌi, näꞌä nunka mi ꞌme̱di yä mhuntsꞌi. Hää, näꞌä bi probecha näꞌä rä tiempo mi kohi mentä mi to̱ꞌmi dä zo̱päbi rä njutꞌi. ¿Te mä benefisio bi hñäni rä zi ku Macmillan? Po rä je̱ya 1966, rꞌa yä pa änte de dä du, näꞌä bi ꞌñenä: «¡Mä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba nzäntho xä ze̱di!». Ja ngu di handihu̱, rä zi ku Macmillan bi zoogi nꞌa rä hogä ejemplo pa nuju̱ ꞌne pa nuꞌu̱ tsitsꞌi ya ndunthi yä je̱ya to̱ꞌmi dä ꞌñehe nuꞌu̱ yä jäpi rä Zi Dada Jeoba (Heb. 13:7).

16. ¿Te mä däta xuñha bi zo̱päbi nse̱kitho rä zi ku Jennings ꞌne rä zi ꞌme̱hñä? (Santiago 4:14).

¹⁶ Ndunthi nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, nse̱kitho xä zo̱päbi nꞌa rä ñheni. Por ejemplo, rä zi ku Herbert Jennings bi ꞌñenä ha näꞌä rä esperiensia bi bo̱ni ge tanto nuꞌä ngu rä zi ꞌme̱hñä, xa mi johya de mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ha rä dähni Ghana. b Pe nꞌa rä pa, yä mediko bi xipäbi rä zi ku Jennings ge mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä ñheni näꞌä mi japäbi dä ꞌme̱di rä mfeni. Näꞌä zi ku bi ꞌñenä ge bi thogi ha yä bida ja ngu mängä ha Santiago 4:14 (hñeti). Rä zi ku Jennings bi ꞌñenä: «Mäske hingä ndi to̱ꞌmihe gä thogihe njabu̱, dä aseptahe nunä rä ñheni ꞌne dä ñhokihe pa gä pengihe ha Canadá pa gä honihe nꞌa rä mediko näꞌä xä maxkägi. Hää, dä tsogihe dä dähni Ghana ꞌne nuꞌu̱ mä amigohe». Rä Zi Dada Jeoba mi matsꞌi ndunthi rä zi ku Jennings ꞌne rä zi ꞌme̱hñä pa njabu̱ bi sigiꞌu̱ bi me̱päbiꞌä mäske mi thogi yä däta xuñha.

17. ¿Hanja xä matsꞌi märꞌa yä zi ku rä esperiensia rä zi ku Jennings?

 ¹⁷ Hängu xä nupäbi yä mfeni märꞌaa rä esperiensia rä zi ku Jennings. Nꞌa rä zi nju bi ꞌñenä: «Xi dä ho ndunthi rä esperiensia rä zi ku Jennings. Ora di handi ge näꞌä rä zi ku bi mengi ha rä nguu pa dä ñꞌo̱the, bi maxkägi dä asepta näꞌä di thogi ꞌnehe nsinke gä tumämu̱i xa ndunthi». Mä nꞌa rä zi ku bi ꞌñenä: «Xti pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä anciano thogi de 10 nje̱ya. Pe bi zo̱ho̱ rä pa dä renunsia de gä anciano ngeꞌä dä ñheni de mä ñäxu ꞌne mi jakägi gä ꞌme̱di mä mfeni. Ndi senti ge hinte ndi muui ꞌne mi rꞌakägi ndunthi rä ntso̱ꞌmi ora ndi heti yä esperiensia märꞌa yä ku. Pe ora dä heti rä esperiensia rä zi ku Jennings ꞌne dä handi hanja ꞌnehe bi ñhandui nꞌa rä ñheni ngu näꞌä di pe̱ꞌtsi, xa bi nupkägi mä mfeni». ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuyu̱ yä zi ku? Ge ora di aseptahu̱ nuꞌu̱ yä xuñha tso̱kägihu̱ nse̱kitho, ꞌne di ze̱tihu̱ ko rä balo ꞌne ko rä johya, dä za gä nupäbihu̱ yä mfeni märꞌa yä zi ku. Hää, mäske mäpaya hindi pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i ja ngu gä nehmähu̱, pe mu̱ di udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, geꞌä dä za dä matsꞌi märꞌaa pa dä sigi dä ze̱ti ꞌnehe (1 Ped. 5:9).

18. ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä rä zi nju rä mengu Nigeria? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁸ Rä COVID-19, bä hämpäbi yä xuñha ndunthi de nuꞌu̱ mä zi kuhu̱. Por ejemplo, nꞌa rä zi nju rä biuda —bi ꞌmu̱i ha rä dähni Nigeria— xa rä zi hyoya. Nꞌa rä xudi bi hyandi ge mi kohibi ho̱nse̱ nꞌa tasa rä zi arro pa xä ñuni näꞌä rä pa. Rä tꞌu̱kä nxutsi näꞌä zi nju bi ꞌñembäbi: «¿Xibye̱ te ma gä tsihu̱?». Näꞌä zi nju bi dädi: «Ya ho̱nse̱ gehnä kohi ꞌne ya hindi pe̱ꞌtsihu̱ rä bojä. Pe ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi ja näꞌä rä zi biuda de Sarepta no̱ni rä Biblia». Hää, nuꞌu̱ bi hyoki ꞌne bi zi näꞌä mi kohibi ko nꞌa rä däta komfiansa ge Jeoba mi handi näꞌä mi thogi (1 Rey. 17:8-16). Näꞌä rä zi nju ko rä tꞌixu, himbi duyämu̱i de te ma dä zi rä hyaxꞌä. Pe näꞌä rä paꞌä, yä ku bi zo̱ni ꞌne bi ntregabi nꞌa rä despensa näꞌä ma xä durabi yo semänä. Ja  gehni bi da ngue̱nda näꞌä rä zi nju ge näꞌä xki xipäbi rä zi tꞌixu, xki yꞌo̱de rä Zi Dada Jeoba. Hää, mu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, nuꞌu̱ yä xuñha tso̱kägihu̱ nse̱kitho, en lugar dä ꞌuegägihu̱ de rä Zi Dada Jeoba, mänꞌa jakägihu̱ gä sentihu̱ getbu̱ de Geꞌä (1 Ped. 5:6, 7).

19. ¿Te mä xuñha bi ñhandui rä zi ku Yershov?

¹⁹ Ha rꞌa yä luga, ndunthi yä zi ku bi zo̱päbi nse̱kitho yä ntꞌu̱tsate ꞌne pe̱ꞌtsi te xä ze̱ti dende o̱tꞌe rꞌa yä je̱ya. Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä zi ku rä mengu Rusia rä thuhu Alexéi Yershov. Nuni zi ku bi nxixtehe ha rä je̱ya 1994. Näꞌä rä tiempoꞌä, yä testigo rä Jeoba tobe mi tsa dä bo̱ni dä ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ꞌne mi tsa dä muntsꞌi. Pe mꞌe̱fa bi mpadi yä tꞌo̱tꞌe, ꞌne po rä je̱ya 2020 rꞌa yä polisia bi yu̱tꞌi ha rä ngu rä zi ku Yershov. Nuyu̱ yä polisia bi rebisabi gatꞌho rä nguu ꞌne bi hñäꞌspäbi ndunthi de nuꞌu̱ yä kosa mi pe̱ꞌtsi. Mi thogi rꞌa yä zänä, bi tsꞌohni rä zi ku Yershov ha yä tsꞌu̱tꞌhui. ¿Por hanja bi thogi njabu̱? Nꞌa rä jäꞌi näꞌä chake mi ne dä nxadi rä Mäkä Tꞌofo durante nꞌa nje̱ya, go geꞌä xki graba yä bideo ꞌne xki hñäꞌspäbi yä autorida. ¡Xi nꞌa rä däta ntsꞌomꞌu̱i näꞌä bi tꞌo̱tꞌpäbi rä zi ku Yershov!

20. ¿Te xä me̱fi rä zi ku Yershov pa xä japi xä te näꞌä rä ntsitsꞌi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba?

²⁰ ¿Te xä hyandi rä zi ku Yershov mäske xä thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate? Mäske xä tꞌo̱tꞌpäbi ndunthi yä ntsꞌomꞌu̱i, mänꞌa xä te näꞌä rä hogä ntsitsꞌi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä zi ku enä: «Mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga mänꞌa njatꞌä di xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba». Näꞌä zi ku sigi enä: «Di pädi xä ñho ge hingä ma dä za gä ze̱tihe nsi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Hyaxtho di nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne geꞌä xä maxkägi pa hingä desanimä. Ora di heti ha rä Mäkä Tꞌofo te bi thogi nuꞌu̱ yä amigo Jeoba de mäyaꞌmu̱, di nupkägi mä mfeni. ꞌNehe xtä pädi ge ora di thogihu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i, hindi debe gä hopäbihu̱ dä dominägihu̱ rä ntsu ꞌne mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba».

21. ¿Te dä pädihu̱ ha nunä tꞌudi dä nxadihu̱bye̱?

²¹ ¿Te dä pädihu̱ ha nunä tꞌudi dä nxadihu̱bye̱? Ge nse̱kitho dä za dä zo̱kägihu̱ yä däta xuñha. Pe mäske njabu̱, mu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, näꞌä nzäntho ma dä maxkägihu̱. Ja ngu ya dä handihu̱, rä Mäkä Tꞌofo enä: «Xi ndunthi nuꞌu̱ yä xuñha thogi yä hojäꞌi, pe Jeoba di ñäni de gatꞌhoꞌu̱» (Sal. 34:19). Hänge ogi hopäbi ge go dä dominä ri mfeni nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i ꞌne nuꞌu̱ yä xuñha gi ñhandui. Mänꞌa dä hogi gi yꞌe̱ntꞌä ha ri mfeni hängu rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi rä Zi Dada pa dä maxꞌäꞌi. Mu̱ gä jahu̱bu̱, ma gä handihu̱ ge mäjuäni näꞌä bi mängä rä apostol Pablo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Pa gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuga di pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di, jamädi näꞌä toꞌo di rꞌakägi rä tsꞌe̱di» (Filip. 4:13, TNM).