1. ¿Te mä komfiansa bi ꞌñudi nꞌa rä zi metsi?

 NꞌA RÄ metsi rä thuhu Matthew xrä opera ndunthi yä mꞌiki po nꞌa rä ñheni tsu̱di. Nꞌa rä pa —nuꞌmu̱ mi pe̱ꞌtsi yoto nje̱ya Matthew— mi handi rä Broadcasting ko rä familia habu̱ bi nheki nꞌa rä bideo hanja rꞌa yä ku umbäbi rä hogä ꞌñehe nuꞌu̱ yä zi jäꞌi bi nangi de rä du. b Mi uadi rä Broadcasting, Matthew bi mipäbi yä yꞌe̱ yä dada ꞌne bi ꞌñembäbi: «¿Ya gä handihu̱? ¡Mäske gä tu, ma gä nuhu mänꞌaki! Ogi turimu̱ihu̱, gatꞌho ma dä bo̱ni xä ñho». ¿Dä za gi imäjinä te bi senti nuꞌu̱ yä dada mi hyandi hängu tse̱di rä jamfri Matthew? Hää, ¡Matthew hinte mä duda pe̱ꞌtsi ge mu̱ dä du, ma dä nuhu mänꞌaki!

2, 3. ¿Por hanja xä ñho ge njatꞌä gä hudihu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱ ꞌne gä benihu̱ ge Äjuä xä promete ge nuꞌu̱ xä du ma dä nuhu mänꞌaki?

² Kada nꞌa de gekhu̱ dä hogi gä hudihu̱ ꞌne gä benihu̱ ge rä Biblia udi ge ma dä nuhu nuꞌu̱ xä du (Juan 5:28, 29). ¿Por hanja? Ngeꞌä nunka di pädihu̱ hämꞌu̱ dä zo̱kägihu̱ nꞌa rä ñheni o hämꞌu̱ dä za gä ꞌme̱dihu̱ nꞌa mä zi jäꞌihu̱ ha rä du (Ecl. 9:11; Sant. 4:13, 14). Mu̱ gä e̱ntꞌihu̱ ha mä ñäxuhu̱ ge mäjuäni ma dä nuhu nuꞌu̱ xä du, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä xuñhaꞌu̱ (1 Tes. 4:13). Rä Mäkä Tꞌofo aseguragihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba päkägihu̱ xä ñho ꞌne di mäkägihu̱ (Luc. 12:7). Rä Zi Dada Jeoba päkägihu̱ xä ñho ꞌne Näꞌä dä za dä hyogägihu̱ mä rꞌayꞌo ko getꞌätho mä mꞌäihu̱ ꞌne mä mfenihu̱. ꞌNe koꞌmu̱ xa di mäkägihu̱, ma dä rꞌakägihu̱ rä oportunida de gä ꞌmu̱ihu̱ pa nzäntho. Asta dä za dä jakägihu̱ gä nuhuhu̱ mänꞌaki mu̱ gä tuhu̱.

³ Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, mꞌe̱tꞌo ma gä handihu̱ por hanja dä za gä kamfrihu̱ ge xa mäjuäni ma dä nuhu nuꞌu̱ xä du. ꞌNehe, pa mänꞌa gä japäbihu̱ dä ze̱di mä komfiansahu̱, ma gä handihu̱  te bi thogi nuꞌmu̱ rä Hesu bi ꞌñenä: «Ri ku ma dä nangi de rä du» (Juan 11:23). Pa ri uadi, ma gä handihu̱ te dä hogi gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ mänꞌa gä kamfrihu̱ ge nuꞌu̱ xä du mäjuäni ma dä nuhu.

4. ¿Hämꞌu̱ di debe gä kamfrihu̱ nꞌa rä promesa? Mää nꞌa rä ejemplo.

⁴ Pa dä za gä kamfrihu̱ nꞌa rä promesa, mꞌe̱tꞌo mähyoni gä handihu̱ ge toꞌo di ja näꞌä rä promesa hää ne ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä kumpli. Ma gä huxu̱ nꞌa rä ejemplo, ma gä imäjinähu̱ ge bi thogi nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee ꞌne bi yo̱ꞌte ri nguu. Nubye̱ nꞌa ri amigo eñꞌäꞌi: «Ma gä faxꞌäꞌi gi hyoki ri nguu mänꞌaki». Koꞌmu̱ gi pädi ge näꞌä ri amigo xa di mäꞌäꞌi, pe̱ꞌtsi yä erramienta ꞌne ya xkä handi hanja hoki yä nguu, hingi duda ge ma dä maxꞌäꞌi. Pe xibye̱, ¿te dä za gä mäñhu̱ de näꞌä xä promete Äjuä? ¿Hää ne ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du?

5, 6. ¿Por hanja di ꞌmu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba xa desia dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du?

⁵ ¿Rä Zi Dada Jeoba xa ne dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du? Fädiꞌä. Näꞌä bi mända dä thutsꞌi ha rä Biblia nunä rä promesa (Is. 26:19; Os. 13:14; Apoc. 20:11-13). ꞌNe ora rä Zi Dada Jeoba di ja nꞌa rä promesa, näꞌä di kumpli (Jos. 23:14). Hää, rä Zi Dada Jeoba xa ne dä gu̱tsꞌi mänꞌaki nuꞌu̱ xä du. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱?

⁶ Mäyaꞌmu̱ nꞌa rä zi ñꞌo̱ho̱ mrä thuhu Job, bi ꞌñenä ge mi pädi xä ñho ge mu̱ nꞌa rä pa xä du, rä Zi Dada Jeoba ma xä ne xä gu̱tsꞌi mänꞌaki (Job 14:14, 15, ꞌne rä nota). Hää, rä Zi Dada Jeoba xa di desia dä gu̱tsꞌi tanto Job ngu nuꞌu̱ märꞌa yä amigo pa dä umbäbi nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho habu̱ ya hindä nja yä ñheni nixi yä u̱gi. ¿Pe te senti rä Zi Dada Jeoba po nuꞌu̱ yä miyontho yä jäꞌi xä du ꞌne nunka bi me̱ꞌtsi rä oportunida de dä bädi de Geꞌä? Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe ne dä umbäbi yä te mänꞌaki (Hech. 24:15). Näꞌä ma dä umbäbi rä oportunida de dä nuhu de rä du pa dä bädi de Geꞌä, dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi kongeꞌä, ꞌne dä za dä mꞌu̱i pa nzäntho nuua ha rä Xiꞌmhai (Juan 3:16). ¡Otho rä duda ge rä Zi Dada Jeoba xa ne dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du!

7, 8. ¿Por hanja di ꞌmu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du?

⁷ ¿Rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du? Hää. Rä Mäkä Tꞌofo enä ge Jeoba go geꞌä pe̱ꞌtsi Gatꞌho rä Tsꞌe̱di (Apoc. 1:8). Jeoba pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä däpäbi gatꞌho yä nkontra ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä huati asta rä du (1 Cor. 15:26). ¡Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ njabu̱! Ma gä handihu̱ rä esperiensia rä zi nju Emma Arnold. Nunä zi nju ꞌne rä familia, bi ñhandui yä däta xuñha durante rä Segunda Guerra Mundial. Nunä zi nju ko rä nxutsi xki hyandi hanja ndunthi de nuꞌu̱ yä zi jäꞌi mi mädi, xki du ha nuꞌu̱ yä fadi mi ja ha rä dähni Alemania. Hänge pa dä hñuꞌmpäbi rä mu̱i rä tꞌixu, nunä zi nju bi ꞌñembäbi: «¿Hage rä du go mänꞌa tse̱di ke Äjuä? ¿Hänge hinä?». Hää, nunä zi nju mi pädi ge hinto mä nꞌa pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di ja ngu rä Zi Dada Jeoba. ꞌNe koꞌmu̱ go bi hyogägihu̱, ꞌnehe pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä koꞌspäbi yä te nuꞌu̱ xä du.

⁸ ꞌNehe di pädihu̱ xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba hää dä za dä umbäbi rä te mänꞌaki nuꞌu̱ xä du, ngeꞌä näꞌä nunka te di pumfri. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge Näꞌä pätuäbi rä thuhu kada nꞌa rä tso̱o̱ (Is. 40:26). Njabu̱ ꞌnehe, näꞌä beni kada nꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du (Job 14:13; Luc. 20:37, 38). Jeoba beni mi tenguꞌu̱ yä ꞌmai, yä mꞌu̱i, beni xä ñho näꞌä bi thogi kada nꞌa de geꞌu̱ ꞌne mi tenguꞌu̱ yä mfeni.

9. Xi nuꞌi, ¿por hanja gi kamfri ge hää ma dä nuhu nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du?

⁹ Ja ngu ya dä handihu̱, rä Zi Dada Jeoba hää ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, ngeꞌä näꞌä  tanto di desia ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä kumpli rä promesa. Pe tobe ja mä nꞌa rä raso pa gä kamfrihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba hää ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du ja ngu di promete. Mäyaꞌmu̱, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di rꞌa de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go pa bi gu̱tsꞌi rꞌa yä zi jäꞌi nuꞌu̱ xki du. Ha Juan capítulo 11, ma gä handihu̱ nꞌa de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu pa bi gu̱tsꞌi nꞌa rä jäꞌi näꞌä xki du.

10. ¿Te bi thogi mentä rä Hesu mi ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä nꞌandi de rä Jordán ꞌne te bi me̱fi? (Juan 11:1-3).

¹⁰ (Hñeti Juan 11:1-3). Imäjinä näꞌä bi thogi ha rä hnini Betania, nuꞌmu̱ ya ma dä uadi rä je̱ya 32 era común. Rä Hesu pe̱ꞌtsi rꞌa yä amigo ha nunä luga: Lázaro ꞌne nuꞌu̱ yoho yä nju yä thuhu, María ꞌne Marta (Luc. 10:38-42). Pe Lázaro bi zo̱ho̱ bi ñheni ꞌne nuꞌu̱ yä nju xa mi tuyämu̱i hänge bi mända dä sipäbi rä Hesu näꞌä mi thogi. Rä Hesu mi yꞌo asta nꞌandi de rä Jordán ꞌne mi yopa ñꞌoua rä yabu̱ (Juan 10:40). Pe Lázaro bi du nuꞌmu̱ rä Hesu ja bi zo̱päbi rä noya. Mäske rä Hesu bi bädi ge rä amigo ja huadi bi du, bi desidi bi gohi ha näꞌä lugaꞌä mä yopa ꞌnepu̱ ja bi ma ha Betania. Mi tso̱ni, ya mi o̱te goho mä pa de xki du Lázaro. Rä Hesu ya mi beni dä ja nꞌa rä tꞌo̱tꞌe pa dä matsꞌi nuꞌu̱ yä amigo mi thogi yä dumu̱i ꞌne pa dä nsunda rä Zi Dada Jeoba (Juan 11:4, 6, 11, 17).

11. ¿Te bi me̱fi rä Hesu po nuꞌu̱ yä amigo ꞌne te dä za gä pädihu̱ de geꞌä?

¹¹ ¿Te bi me̱fi rä Hesu po nuꞌu̱ yä amigo ꞌne te dä za gä pädihu̱ de geꞌä? Di handihu̱ ge nuꞌmu̱ María ꞌne Marta bi mända dä sipäbi rä Hesu näꞌä xki thogi, nuyu̱ himbi yꞌapäbi ge dä ehe asta Betania. Se̱he̱ bi mända dä sipäbi rä Hesu ge Lázaro mi hñeni (Juan 11:3). Mi du Lázaro, rä Hesu dende yabu̱ mi tsa xä gu̱tsꞌi mänꞌaki de rä du. Pe rä Hesu bi desidi bi ma bä tso̱ni María ꞌne Marta, pa dä mꞌu̱i kongeꞌu̱ ha nuꞌu̱ yä dumu̱i mi thogi. Xi nuꞌi, ¿gi pe̱ꞌtsi nꞌa ri amigo näꞌä bense̱ dä maxꞌäꞌi ora gi thogi yä xuñha? Zäi ge gi pädi xä ñho ge gi pede ko näꞌä amigoꞌä pa nuꞌmu̱ ja yä xuñha (Prov. 17:17). Pe ja ngu rä Hesu, ꞌnehe dä hogi gä ñhogä amigohu̱ pa märꞌaa. Nubye̱ ma gä sigihu̱ gä handihu̱ te bi thogi.

12. a) ¿Te bi prometebi rä Hesu rä Marta? b) ¿Por hanja Marta hää mi tsa dä gamfri ge rä Hesu ma xä kumpli näꞌä bi promete? (Juan 11:23-26).

¹² (Hñeti Juan 11:23-26). Mi bädi Marta ge rä Hesu ya mi yꞌo getbu̱ de Betania, nguntꞌä bi ma bä nuu ꞌne bi ꞌñembäbi: «Mä zi Hmuuꞌi, nuꞌmu̱ gri ꞌmu̱hmäua hinxä duhmä mä ku» (Juan 11:21). Rä Hesu himbi yꞌo̱the Lázaro de näꞌä rä ñheni mi tsu̱di, ngeꞌä mi beni dä me̱fi nꞌa rä däta tꞌo̱tꞌe po geꞌä. Rä Hesu bi prometebi Marta: «Ri ku ma dä nangi de rä du». ꞌNepu̱ bi nupäbi rä mfeni ꞌne bi ꞌñembäbi: «Nuga gä ju̱xä nuꞌu̱ xä du ꞌne gä umbäbi rä te». Hää, rä Zi Dada Jeoba xä umbäbi rä tsꞌe̱di rä Hesu pa dä za dä koꞌspäbi yä te nuꞌu̱ xä du. Rä Hesu yä xki gu̱tsꞌi de rä du nꞌa rä zi nxutsi ꞌne nꞌa rä bäsjäꞌi (Luc. 7:11-15; 8:49-55). Pe, ¿ma xä gu̱tsꞌi de rä du nꞌa rä jäꞌi näꞌä ya mi o̱tꞌe goho mä pa de xki du ꞌne ya asta xki mu̱di xki tsꞌoki?

13. Ja ngu di handihu̱ ha Juan 11:32-35, ¿te bi me̱fi rä Hesu mi hyandi María, Marta ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi mi zoni? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹³ (Hñeti Juan 11:32-35). Ma gä sigihu̱ gä imäjinähu̱ te bi thogi. María, näꞌä mä nꞌa rä nju Lázaro, bi ma bä tsu̱di rä Hesu ꞌne bi ꞌñembäbi ꞌnehe: «Mä zi Hmuuꞌi, nuꞌmu̱ gri ꞌmu̱hmäua hinxä duhmä mä ku». Tanto María, Marta ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi mi kompañä, xa mi zoni ko rä dumu̱i. Mi hyandi ge nuꞌu̱ yä amigo xa mi zoni ko rä dumu̱i, rä Hesu xa bi senti ꞌne asta bi nzoni ꞌnehe. Koꞌmu̱ rä Hesu pädi tenguꞌä näꞌä rä dumu̱i di senti nꞌa rä jäꞌi ora di ꞌme̱di nꞌa rä amigo o nꞌa rä familia ha rä du, hänge mänꞌitꞌho ma dä hñäki rä du pa njabu̱ yä jäꞌi ya hindä sufri.

14. Ora di handihu̱ ge rä Hesu bi nzoni po näꞌä mi thogi María ꞌne Marta, ¿te utkägihu̱ de rä Zi Dada Jeoba?

¹⁴ Ora di handihu̱ ge rä Hesu bi nzoni po näꞌä mi thogi María ꞌne Marta, utkägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe senti rä mhäte ꞌne rä nhuekäte. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ja ngu ya dä pädihu̱ ha näꞌä rä ntꞌudi bi thogi, rä Hesu udi xä ñho näꞌä rä mfeni ꞌne rä mꞌu̱i rä Dada (Juan 12:45). Hänge ora rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Hesu bi nzoni mi hyandi nuꞌu̱ yä amigo mi zoni ko rä dumu̱i, di pädihu̱ xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe di senti ora hanꞌgägihu̱ di zonihu̱ po ränge yä dumu̱i (Sal. 56:8). Ora di pädihu̱ te di senti rä Zi Dada Jeoba po gekhu̱, ¿hänge mänꞌa di nehu̱ gä o̱tꞌehu̱ mä amigohu̱?

15. Ja ngu di handihu̱ ha Juan 11:41-44, ¿te bi thogi ko Lázaro? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁵ (Hñeti Juan 11:41-44). Rä Hesu bi tso̱ni habu̱ xki tꞌagi Lázaro ꞌne bi mända dä thäki näꞌä rä däta do mi koti näꞌä ntꞌagiꞌä. Pe Marta bi ꞌñenä: «Mä zi Hmuuꞌi, ya strä nxä ngeꞌä ya pe̱ꞌtsä goho mä pa de xä du». Hänge rä Hesu bi ꞌñembäbi: «¿Hage hixtä xiꞌäꞌi ge nuꞌmu̱ gi kamfri ma gi hyanduä rä nsunda Äjuä?» (Juan 11:39, 40). ꞌNepu̱ rä Hesu bi no̱ꞌtse mähetsꞌi ꞌne bi ja nꞌa rä sadi. ¿Por hanja? Pa njabu̱ go bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba ꞌne hingo bi ꞌñexä rä nsu. Mi uadi de bi ja näꞌä sadi bi ꞌñenä: «¡Lázaro, guä po̱ni!». Nubye̱ Lázaro bi nangi ꞌne bi bo̱ni de näꞌä ntꞌagi. ¡Yä jäꞌi himi tsa dä gamfri näꞌä bi me̱fi rä Hesu! (Hyandi rä nota de estudio de Juan 11:17, TNM).

16. ¿Hanja faxkähu̱ Juan 11 ora di hetihu̱ näꞌä bi thogi?

 ¹⁶ Ora di yo nxadihu̱ näꞌä hutsꞌi ha Juan capítulo 11, faxkägihu̱ pa mänꞌa dä te ꞌne dä ze̱di mä komfiansahu̱ ge nuꞌu̱ xä du ma dä nuhu mänꞌaki. Beni ge rä Hesu bi ꞌñembäbi Marta: «Ri ku ma dä nangi de rä du» (Juan 11:23). Ja ngu rä Zi Dada Jeoba, rä Hesu ꞌnehe ne ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä kumpli nunä rä promesa. Mi nzoni po näꞌä rä dumu̱i mi thogi nuꞌu̱ yä amigo, utkägihu̱ ge näꞌä desia dä hñäki rä du ꞌne gatꞌho märꞌa yä dumu̱i. Mi gu̱tsꞌi Lázaro de rä du, rä Hesu bi ꞌñudi ge pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du. Beni ge ꞌnehe bi ꞌñembäbi Marta: «¿Hage hixtä xiꞌäꞌi ge nuꞌmu̱ gi kamfri ma gi hyanduä rä nsunda Äjuä?» (Juan 11:40). ¿Hänge di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä raso pa gä kamfrihu̱ ge Äjuä ma dä kumpli rä promesa ꞌne ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du? Pe xibye̱, ¿te dä za gä pe̱fihu̱ pa mänꞌa gä kamfrihu̱ ge hää mäjuäni?

17. ¿Te mähyoni gä benihu̱ ora di hetihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo de nuꞌu̱ yä zi jäꞌi bri ju̱tsꞌi de rä du?

¹⁷ Ma gä hetihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo de nuꞌu̱ yä jäꞌi bri ju̱tsꞌi de rä du. Ha rä Mäkä Tꞌofo di tinihu̱ hñäto yä jäꞌi nuꞌu̱ bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai ꞌne bri ju̱tsꞌi de rä du. c ¿Dä za gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä hetihu̱ ꞌne gä pädihu̱ hanja bi thogi kada nꞌa de geꞌu̱? Mentä di hetihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo, mähyoni gä benihu̱ ge nuꞌu̱ yä zi ñꞌo̱ho̱, nuꞌu̱ yä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuꞌu̱ yä zi bätsi bri ju̱tsꞌi de rä du, hää xa mäjuäni bi mꞌu̱i nuua ha rä Xiꞌmhai. Ora di hetihu̱ näꞌä bi thogi, mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ hanja näꞌä bi thogi ko kada nꞌa de geꞌu̱, udi ge Äjuä xa di desia ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä koꞌspäbi yä te nuꞌu̱ xä du. Pe de gatꞌho nuꞌu̱ yä zi jäꞌi pede rä Biblia ge bri ju̱tsꞌi de rä du, mismo rä Hesu bri ju̱tsꞌi de rä du ꞌne yä nthebetho nuꞌu̱ jäꞌi bi hyandi. Gehnä rä prueba mänꞌa rä däta di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä kamfrihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba mäjuäni ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du (1 Cor. 15:3-6, 20-22).

18. ¿Hanja dä za gä benefisiahu̱ de nuꞌu̱ yä jähñä ñä de hanja Äjuä ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du? (Hyandi ꞌnehe rä nota).

 ¹⁸ Ma gä tutihu̱ nuꞌu̱ yä jähñä ñä de hanja Äjuä ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du (Efes. 5:19). Nuya yä jähñä japi dä te mä komfiansahu̱ ge Äjuä hää ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du. Hänge dä hogi gä o̱dehu̱, gä tutihu̱, ꞌne ha mä Mhuntsꞌihu̱ de gä Familia gä ñähu̱ de gehya ꞌne näꞌä utkägihu̱. d Ma gä mepye̱hu̱ nuya yä jähñä, ꞌne näꞌä utkägihu̱ ma gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱. Njabu̱, ora gä thogihu̱ nꞌa rä xuñha habu̱ dä hñutsꞌi en peligro mä bidahu̱ o mu̱ gä ꞌme̱dihu̱ ha rä du nꞌa mä amigohu̱ o nꞌa mä familiahu̱, rä Zi Dada Jeoba ma dä usa rä espiritu santo pa dä jakägihu̱ gä benihu̱ nuya yä jähñä. Geꞌä ma dä hubgägihu̱ mä mu̱ihu̱ ꞌne ma dä maxkägihu̱ gä ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä dumu̱iꞌu̱.

19. ¿Por hanja xä ñho gä hopäbihu̱ mä mfenihu̱ dä ma asta ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai? (Hyandi rä rekuadro « ¿Te ma gi yꞌambäbi?»).

¹⁹ Ma gä hopäbihu̱ dä ma mä mfenihu̱ asta ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. Rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihu̱ mä bo̱yꞌohu̱ pa dä za gä imäjinähu̱ näꞌä rä mꞌu̱i ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. Nꞌa rä zi nju bi ꞌñenä: «Di usa ndunthi rä tiempo pa gä imäjinä hanja ma gä mꞌu̱i ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai, asta ya di senti ge di pähä tenguꞌä rä ñu̱ni nuꞌu̱ yä zi do̱ni ja ha rä paraiso». Ma gä imäjinähu̱ te ma gä sentihu̱ ora ma gä konosehu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi no̱ni ha rä Biblia. Xi nuꞌi, ¿toꞌo de geꞌu̱ gi ne gi konose? ¿Te gi hohmä gi yꞌambäbi? ꞌNehe imäjinä te ma gi senti ora ma gi nthe̱ui nuꞌu̱ ri amigo o nuꞌu̱ ri familia ma dä nuhu de rä du. Hyoni nuꞌu̱ yä noya gi ne gi xipäbi, imäjinä näꞌä rä nthu̱fi ma gi umbäbi ꞌne näꞌä rä johya ma gi senti po gi hyandi mänꞌaki.

20. ¿Te di debe gi sigi gi pe̱fi?

²⁰ Hängu di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du. Di pädihu̱ ge ma dä thogi njabu̱, ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba —näꞌä toꞌo xä promete— di desia ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du. Ogi he̱gi de gi tede ri komfiansa po nunä promesa. Mu̱ gi jabu̱, mänꞌa ma dä te ri ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä di prometeꞌi: «Nuꞌu̱ ri zi jäꞌi xä du ma dä nuhu».