1. ¿Hämꞌu̱ bi ja rä Hesu näꞌä rä mu̱di milagro ꞌne por hanja?

 IMÄJINÄ näꞌä bi thogi ha rä je̱ya 29 de rä era común mꞌe̱fa de bi nxixtehe rä Hesu: rä Hesu, rä nänä, ꞌne rꞌa de nuꞌu̱ yä de̱ni, bi ntini ha nꞌa rä ngo de gä nthäti ha Caná. Nunä hnini mi kohi getbu̱ de Nazaret, näꞌä rä luga habu̱ bi te rä Hesu. Po̱de María mi ntsitsꞌi ko näꞌä rä familia habu̱ bi nja näꞌä rä nthäti, ꞌne zäi ge mi faxte mi atiende nuꞌu̱ yä imbitado xki tso̱ni. Pe durante näꞌä rä ngo, María bi dä ngue̱nda ge bi thege rä binu. Nunä xuñha xä za xä ꞌme̱ꞌtuäbi yä tsa näꞌä familia ꞌne nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi ja xki nthäti. b Po̱de ha näꞌä rä nthätiꞌä bi tso̱ni xi ndunthi yä jäꞌi. Hänge María nguntꞌä bi ma bä zofo rä tꞌu̱ ꞌne bi ꞌñembäbi: «Ya bi thege rä binu» (Juan 2:1-3). Nubye̱ rä Hesu bi hyoni hanja bi matsꞌi näꞌä familia ꞌne bi ja nꞌa rä milagro: ¡Bi japäbi rä dehe bi mpu̱ngä binu! (Juan 2:9, 10).

2, 3. a) ¿Hanja bi usa rä Hesu näꞌä rä tsꞌe̱di xki hñäni de rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Por hanja xä ñho gä handihu̱ te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu?

² Rä Hesu bi ja mä ndunthi yä milagro. c Bi usa näꞌä rä tsꞌe̱di xki hñäni de rä Zi Dada Jeoba pa bi umbäbi te bi zi yä mꞌotho yä jäꞌi. Nꞌa rä pa bi ꞌuini 5.000 yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne mä nꞌa rä pa 4.000 yä ñꞌo̱ho̱. Mu̱ gä pedehu̱ yä ꞌme̱hñä ꞌne yä zi bätsi, po gatꞌho bi ꞌuini thogi de 27.000 yä jäꞌi (Mat. 14:15-21; 15:32-38). Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱ hingä ho̱nse̱ bi ꞌuini yä jäꞌi, ꞌnehe bi yꞌo̱the nuꞌu̱ mi hñeni  (Mat. 14:14; 15:30, 31). Zäi ge yä jäꞌi xa bi sorprende ora bi hyandi ge rä Hesu bi ja nuꞌu̱ yä milagro pa bi umbäbi te bi zi ꞌne pa bi yꞌo̱the nuꞌu̱ mi hñeni.

³ Dä za gä pädihu̱ ndunthi de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu. Nubye̱ ma gä handihu̱ hanja nuꞌu̱ yä milagroꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱ dä te mä jamfrihu̱. Rä Hesu bi ja nuꞌu̱ yä milagro ngeꞌä mi hueki yä zi jäꞌi, pe nunka bi ꞌñexä rä nsu po näꞌä bi me̱fi. Ma gä pädihu̱ hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo.

4. ¿Toꞌo dä za gä konosehu̱ ora di hetihu̱ ha rä Biblia nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu?

⁴ Nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu hingä ho̱nse̱ utkägihu̱ tenguꞌä rä mꞌu̱i, sino ke ꞌnehe utkägihu̱ tenguꞌä rä mꞌu̱i rä Dada. Hää, rä Zi Dada Jeoba go geꞌä bi umbäbi rä tsꞌe̱di rä Hesu pa bi ja nuꞌu̱ yä milagroꞌu̱. Ha Hechos 10:38 enä: «Äjuä [...] bi umbä rä tsꞌe̱di. Nuꞌä bi ñꞌo bi yꞌo̱tꞌä rä ñho, ꞌne bi yꞌo̱the gatꞌho nuꞌu̱ mi hñeni ꞌne [nuꞌu̱] mi pe̱ꞌtsä yä tsꞌo ndähi. [...] Äjuä mi mꞌu̱i kongeꞌä». Ja ngu di pädihu̱, gatꞌho näꞌä bi mää ꞌne näꞌä bi me̱fi —asta nuꞌu̱ yä milagro bi ja— rä Hesu bi ꞌñudi ge de̱mbäbi rä mꞌu̱i rä Dada (Juan 14:9). Ma gä handihu̱ hanja de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu, ma gä pädihu̱ hñuu yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱ pa gä japäbi dä te mä komfiansahu̱ po rä Zi Dada Jeoba.

5. ¿Por hanja bi ne bi ja yä milagro rä Hesu? (Mateo 20:30-34).

⁵ Nꞌaa, rä Hesu ꞌne rä Dada di mäkägihu̱ ndunthi. Mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, rä Hesu bi ꞌñudi hängu mi mädi yä jäꞌi ꞌne bi usa näꞌä rä tsꞌe̱di xki hñäni de rä Zi Dada Jeoba pa bi hñäkuäbi yä sufrimiento yä jäꞌi. Nꞌa rä pa, yoho yä zi xada asta mi mafi ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Hesu (hñeti Mateo 20:30-34). Ja ngu di handihu̱, rä Biblia enä ge rä Hesu xa bi hueki nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ꞌne bi ja nꞌa rä milagro pa bi koꞌspäbi yä bista. Ora rä Biblia enä «xi bi huekiꞌu̱», ha rä idioma griego nuya yä noya ri bo̱ni ge bi hueki nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ko ngatꞌho rä koraso. Näꞌä rä nhuekäte mi senti rä Hesu, geꞌä bi japäbi bi ꞌuini ndunthi yä zi jäꞌi nuꞌu̱ mi tsu̱di rä thuhu ꞌne mä nꞌa rä pa bi yꞌo̱the nꞌa rä jäꞌi näꞌä mi tsu̱di rä lepra (Mat. 15:32; Mar. 1:41). Hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge tanto rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu, pe̱skägihu̱ rä mhäte ꞌne rä nhuekäte ꞌne ge xä di u̱ yä mfeni ꞌne yä koraso ora handi ge di sufrihu̱ (Luc. 1:78; 1 Ped. 5:7). Hänge ya mänꞌitꞌho ma dä huati nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento di handihu̱ mäpaya.

6. ¿Hängu rä tsꞌe̱di xä tꞌumbäbi rä Hesu?

⁶ Yoho, Äjuä xä umbäbi rä tsꞌe̱di rä Hesu pa dä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento ja ha rä Xiꞌmhai. Ja ndunthi yä xuñha nuꞌu̱ nunka ma dä za gä häkihu̱. Pe ko nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu, bi ꞌñudi ge näꞌä hää pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä huati nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento. Rä Hesu ma dä kꞌu̱tsi dende ha rä yꞌu̱u̱ nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento pe̱ꞌtsi yä jäꞌi. Hää, ma dä hñäki rä pekado näꞌä bi zogägihu̱ Adán ꞌne Eva, ngeꞌä geꞌä bi hänkägihu̱ yä ñheni ꞌne rä du (Mat. 9:1-6; Rom. 5:12, 18, 19). Ko nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu, bi ꞌñudi ge näꞌä pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä hñäki gatꞌho yä ñheni ꞌne asta dä za dä japi dä nuhu nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du (Mat. 4:23; Juan 11:43, 44). ꞌNehe pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä japi dä tsaya nuꞌu̱ yä däta bu̱nthi yꞌee, ꞌne pa dä huati rä Zithu ꞌne nuꞌu̱ yä u̱xjua (Mar. 4:37-39; Luc. 8:2). ¿Hänge di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba xä umbäbi ndunthi rä tsꞌe̱di rä Tꞌu̱?

7, 8. a) ¿Te mä komfiansa dä za gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Te mä milagro gi hohmä ya dä ja rä Hesu nuua ha rä Xiꞌmhai?

⁷ Hñuu, ko näꞌä rä Gobiernu xä hñutsꞌi rä Zi  Dada Jeoba, ma dä kumpli nuꞌu̱ yä promesa xä ja. Nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, bi ꞌñudi ho̱nse̱ nꞌa zi tꞌu̱i de gatꞌho näꞌä ma dä me̱fi mänꞌitꞌho nuua ha rä Xiꞌmhai. ¿Dä za gi imäjinä hanja ma dä nja rä Xiꞌmhai xti mändaꞌä? Rä Hesu ma dä hñäki gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento ja mäpaya ꞌne ya hinte mä ñheni ma dä nja ꞌne asta rä du ma dä mꞌe̱di (Is. 33:24; 35:5, 6; Apoc. 21:3, 4). Ya hinto ma dä thogi rä thuhu, nixi hinto ma dä sufri po nuꞌu̱ yä däta bu̱nthi yꞌee o märꞌa yä tsꞌo thogi di nheki mäpaya (Is. 25:6; Mar. 4:41). Ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä johya de gä umbäbihu̱ rä hogä ꞌñehe nuꞌu̱ mä zi jäꞌihu̱ ma dä nuhu de rä du (Juan 5:28, 29). Xi nuꞌäge, ¿te mä milagro gi hohmä ya dä me̱fi rä Hesu nuua ha rä Xiꞌmhai?

⁸ Nuꞌmu̱ rä Hesu bi ja yä milagro, nunka bi ꞌñexä rä nsu ꞌne bi matsꞌi nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ngeꞌä xa mäjuäni mi hueki ꞌne mi mädi. Geꞌä nꞌa rä hogä ejemplo bi zoogi pa gä de̱nihu̱. Ma gä handihu̱ ho̱nse̱ yoho de nuꞌu̱ yä milagro bi ja: ma gä fu̱dihu̱ po gä handihu̱ te bi thogi ha näꞌä rä nthäti bi nja ha Caná.

9. ¿Te bi me̱fi rä Hesu ha näꞌä rä nthäti bri mbitabi ha Caná? (Juan 2:6-10).

⁹ (Hñeti Juan 2:6-10). Ha rä Biblia hingi hutsꞌi ninꞌa rä profecía habu̱ mää ge rä Hesu pe̱ꞌtsi te mi debe dä hyoki rä binu. Hinä, himi pe̱ꞌtsi rä obligasio de dä hyoki rä binu ha näꞌä nthäti bri mbitabi. Pe, ¿xiꞌmu̱ go di geꞌe xkä nthäti ꞌne ha ri ngo hinxä uadi rä  binu? ¿Te ma xkä senti? Rä Hesu bi hueki näꞌä familiaꞌä —principalmente bi hueki nuꞌu̱ yä nobio— hänge bi ne bi matsꞌi pa njabu̱ himbi thogi nꞌa rä mꞌe̱ꞌtsa. Rä Hesu bi ja nꞌa rä milagro ꞌne bi japi bi mbinu 390 litro rä dehe, ꞌne näꞌä binuꞌä xa xmä ñho. ¿Por hanja xa bi hyoki ndunthi? Zäi ge pa njabu̱ xä bongi rä binu ꞌne näꞌä familiaꞌä xä za xä usa ha mä nꞌa rä ngo o xä za xä pa näꞌä binuꞌä, ꞌne njabu̱ xä matsꞌi nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi ja xki nthäti. Zäi ge nuyu̱ yä nobio xa bi jamädibi rä Hesu po näꞌä bi me̱fi.

10. ¿Te himbi me̱fi rä Hesu nuꞌmu̱ bi ja nꞌa rä milagro pa bi japäbi rä dehe bi mbinu? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁰ Ha Juan rä capítulo 2, ma gä handihu̱ te utkägihu̱ de rä Hesu näꞌä rä modo de hanja bi ja näꞌä milagroꞌä. ¿Toꞌo bi xitꞌä rä dehe ha nuꞌu̱ yä xo̱ni mi jani? Hingo bi ja rä Hesu. Koꞌmu̱ rä Hesu himi ne dä thandi näꞌä ma xä me̱fi, bi yꞌapäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go mi yꞌoni go dä ja (Juan 2:6, 7). Nuꞌmu̱ rä Hesu bi ja näꞌä milagro, näꞌä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go mi ꞌmu̱hni ge go dä hñäꞌspäbi rä binu pa dä preba näꞌä jäꞌi mi diriji näꞌä rä ngo, hingä go bi hñätsꞌi rä Hesu (Juan 2:8). Hää, rä Hesu himbi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä jäꞌi: «Prebahu̱ hängu rä nku̱hi nunä binu ja huadi dä hoki».

11. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä rä milagro bi ja rä Hesu?

¹¹ ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä rä milagro bi ja rä Hesu? Ge näꞌä hingrä ꞌñexmänsu. Rä Hesu himbi ñꞌetsꞌi ge go xki ja nꞌa rä milagro pa bi japäbi rä dehe bi mbinu. Näꞌä nunka bi ñꞌetsꞌi po näꞌä mi pe̱fi. Al contrario, ora te mi pe̱fi go mi eꞌspäbi rä nsu rä Dada (Juan 5:19, 30; 8:28). Mu̱ gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu, hingä ma gä exä mä nsuhu̱ po näꞌä di pe̱fihu̱. Hindi mporta te di pe̱fihu̱ ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba, hingä ma gä mfachahu̱ sino go ma gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba (Jer. 9:23, 24). ¿Por hanja? Ngeꞌä gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱, di pe̱fihu̱ po näꞌä rä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne nsinke di geꞌä hindä za te gä pe̱fihu̱ (1 Cor. 1:26-31).

12. ¿De te mä nꞌa rä forma dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu? No̱ni nꞌa rä ejemplo.

¹² Ma gä handihu̱ mä nꞌa rä forma de hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu. Imäjinä ge nꞌa rä anciano xä ꞌueke ndunthi rä tiempo pa dä matsꞌi nꞌa rä siervo ministerial dä hyoki nꞌa rä discurso. Po näꞌä rä mfatsꞌi bi umbäbi, näꞌä rä bäsjäꞌi xa bi uni xä ñho rä discurso ha rä mhuntsꞌi. Mi uadi rä mhuntsꞌi nꞌa rä ku bi ꞌñembäbi näꞌä rä anciano: «Bi uni xa mähotho rä discurso nuni zi ku». ¿Te ma dä dädi näꞌä rä anciano? Hage ma dä ꞌñenä: «Hää xa bi uni mähotho ngeꞌä dä fatsꞌi». O en lugar de dä ꞌñexä rä nsu, ma dä ꞌñenä: «Hää, xa bi nupkägihu̱ mä mfenihu̱ ko näꞌä rä discurso bi uni». Nꞌa rä jäꞌi näꞌä de̱mbäbi rä mꞌu̱i rä Hesu hindi honi go dä tꞌespäbi rä nsu po näꞌä pe̱fi po märꞌaa. Di bastabi dä bädi ge rä Zi Dada Jeoba handi gatꞌho ꞌne numäñho näꞌä pe̱fi (hyandi te mää Mateo 6:2-4; Heb. 13:16). Rä Zi Dada Jeoba xa di johya ꞌne di numäñhogihu̱ ora handi ge di de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu ꞌne hindyä ꞌñexmänsuhu̱ (1 Ped. 5:6).

13. ¿Te mi thogi nuꞌmu̱ rä Hesu bi tso̱ni ha rä hnini Naín ꞌne te bi me̱fi? (Lucas 7:11-15).

¹³ (Hñeti Lucas 7:11-15). Nꞌa rä pa, rä Hesu bi ma pa ha rä hnini Naín. Nunä hnini mi pertenese ha Galilea ꞌne himi yabu̱ de Sunem. Ha nunä luga, ya mi o̱tꞌe ngu 900 yä je̱ya nuꞌmu̱ Eliseo xki japäbi dä nuhu de rä du rä bätsi nꞌa rä zi ꞌme̱hñä (2 Rey. 4:32-37). Nuꞌmu̱ ya ma xä tso̱ni ha rä goxthi rä hnini, rä Hesu bi nthe̱ui ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ ri ma rä ntꞌagi ngeꞌä xki du rä tꞌu̱ nꞌa rä zi biuda. Rä Hesu xa bi hueki näꞌä rä zi ꞌme̱hñä ꞌne bi ꞌñembäbi dä mꞌai nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ndude näꞌä rä animä. ꞌNepu̱ bi japi bi nuhu  de rä du näꞌä bäsjäꞌiꞌä. Geꞌmu̱ po ri mu̱di rä Hesu bi gu̱tsꞌi nꞌa rä jäꞌi näꞌä xki du.

14. ¿Te bi me̱fi rä Hesu nuꞌmu̱ bi ja näꞌä rä milagro hutsꞌi ha Lucas 7? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁴ Ha Lucas ha rä capítulo 7, di handihu̱ näꞌä rä modo de hanja rä Hesu bi ja nunä rä milagro. Rä Biblia mää ge rä Hesu «xa bi hueki» näꞌä zi ꞌme̱hñä ora bi hyandi ge xa mi zoni ko rä dumu̱i (Luc. 7:13). Pe rä Hesu hingä ho̱nse̱ bi hueki sino ke bi hyoni hanja bi matsꞌi, ꞌne ko rä mhäte bi ꞌñembäbi: «Ogi zoni». Pe hingä ho̱nse̱ bi xipäbi njabu̱, sino ke bi ja nꞌa rä milagro: bi japi bi nuhu de rä du näꞌä rä bäsjäꞌi ꞌne bi ntregabi rä nänä (Luc. 7:14, 15).

15. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä rä milagro bi ja rä Hesu?

¹⁵ ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä rä milagro bi ja rä Hesu? Näꞌä bi me̱fi rä Hesu utkägihu̱ hanja di debe gä udihu̱ rä nhuekäte po nuꞌu̱ thogi yä dumu̱i. Mäjuäni ge nuju̱ hindä za gä jahu̱ nꞌa rä milagro pa gä ju̱tsꞌihu̱ nuꞌu̱ xä du ja ngu bi ja rä Hesu, pe hää dä za gä udihu̱ rä nhuekäte po nuꞌu̱ toꞌo xä ꞌme̱di nꞌa rä zi jäꞌi ha rä du. Mꞌe̱tꞌo mähyoni gä handihu̱ te mä mfatsꞌi di japäbi mꞌe̱di näꞌä toꞌo thogi nunä rä dumu̱i. ꞌNepu̱ gä honihu̱ te gä xipäbihu̱ o te gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä fatsꞌihu̱ ꞌne gä huꞌmpäbihu̱ yä mu̱i (Prov. 17:17; 2 Cor. 1:3, 4; 1 Ped. 3:8). d Mäske ho̱nse̱ nꞌa zi tu̱i näꞌä gä xipäbihu̱ o näꞌä gä pe̱fihu̱ po geꞌu̱; pe mu̱ gä jahu̱ ko ndunthi rä mhäte, ma gä japäbi dä zamäñho.

16. Ja ngu di handihu̱ ha rä foto, ¿te dä za gä pädihu̱ de nunä zi nju bi du rä zi nxutsi?

¹⁶ Imäjinä näꞌä bi thogi nꞌa rä pa ha nꞌa rä mhuntsꞌi: mientra yä ku mi tuti nꞌa rä jähñä näꞌä ñä de hanja ma dä nuhu nuꞌu̱ xä du, nꞌa rä nju bi hyandi mä nꞌa rä zi nju xa mi zoni ngeꞌä himi o̱te ndunthi de xki du rä zi nxutsi. Koꞌmu̱ näꞌä mä nꞌa rä zi nju mi pädi nunä rä dumu̱i xki thogi, nguntꞌä bi ma bä hu̱fi ꞌne bi tuti kongeꞌä näꞌä rä zi jähñä. Näꞌä zi nju xki ꞌme̱di rä zi tꞌixu ha rä du, bi ꞌñenä ge näꞌä rä oraꞌä bi za näꞌä rä mhäte mi senti gatꞌho yä zi ku po geꞌä. Xa mi johya ngeꞌä xki ntini ha rä mhuntsꞌi. Näꞌä zi nju bi ꞌñenä: «Ndi pädi xä ñho ge ha rä mhuntsꞌi ja gehni ma xtä tini rä mfatsꞌi». Dä za gä mꞌu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba  handi ꞌne di numäñho gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ po gä nupäbihu̱ yä mfeni nuꞌu̱ toꞌo thogi yä dumu̱i ngeꞌä xä ꞌme̱di nꞌa rä zi jäꞌi ha rä du (Sal. 34:18).

17. ¿Te dä pädihu̱ ha nunä ntꞌudi dä nxadihu̱?

¹⁷ Ha Mateo, Marcos, Lucas ꞌne Juan, hutsꞌi nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu. Mu̱ gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä hetihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä handihu̱ nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu, geꞌä ma dä japi dä te mä jamfrihu̱ ꞌne ma gä handihu̱ hanja tanto rä Hesu ngu rä Zi Dada Jeoba di mäkägihu̱ ndunthi. ꞌNehe ma gä handihu̱ hanja rä Hesu xä tꞌumbäbi ndunthi rä tsꞌe̱di pa dä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento thogi yä jäꞌi mäpaya. Hää, mänꞌitꞌho ma gä handihu̱ nuya yä jäpi ha rä Xiꞌmhai. ꞌNehe, mu̱ gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu, ma dä maxkägihu̱ pa njabu̱ gä udihu̱ rä nhuekäte ꞌne rä mhäte po märꞌaa. Ha ri Mhuntsꞌi de gä Familia o nuꞌmu̱ gi nxadise̱ rä Mäkä Tꞌofo, dä za gi ꞌueke rä tiempo pa gi pädi mä nꞌa tu̱i de nuya yä milagro bi ja rä Hesu. Hyandi te utꞌäꞌi de rä Zi Dada Jeoba ꞌne de rä Hesu. ꞌNehe dä hogi gi pete märꞌaa näꞌä ma gi pädi de gehya (Rom. 1:11, 12).

18. ¿Te ma gä handihu̱ ha näꞌä ma nꞌa rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱?

¹⁸ Rä Mäkä Tꞌofo pede de näꞌä rä gäxä mꞌiki nuꞌmu̱ rä Hesu bi gu̱tsꞌi nꞌa rä jäꞌi näꞌä xki du. Nunä milagro bi nꞌañꞌo de nuꞌu̱ mä yoho. ¿Por hanja? Ngeꞌä nubye̱ näꞌä toꞌo bi gu̱tsꞌi de rä du, mi nꞌa rä amigo ꞌne ya mi o̱tꞌe goho mä pa de xki du. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nunä milagro? ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä kamfrihu̱ ge hää ma dä nuhu nuꞌu̱ mä jäꞌihu̱ xä du? Ma gä handihu̱ ha näꞌä mä nꞌa rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱.