1, 2. ¿Te mä xuñha di ñhandui mäpaya nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba?

 NSE̱KITHO dä za dä zo̱ho̱ nꞌa rä däta xuñha näꞌä dä za dä paatä mä mꞌu̱ihu̱ pa nzäntho. Por ejemplo, nꞌa rä pa nꞌa rä mediko bi xipäbi rä zi ku Luis a ge mi tsu̱di rä cáncer ꞌne ge ya mi otho rä ꞌñethi. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Monika, mähye̱gi ko rä däme xa mi pe̱päbi xä ñho rä Zi Dada Jeoba. Pe nꞌa rä pa, rä nju Monika bi bädi ge rä däme —mäske mrä anciano— mi tsitsꞌi nꞌa rä mꞌu̱i xä ntsꞌo. Nꞌa rä zi nju rä soltera rä thuhu Olivia, pe̱ꞌtsi te bi bo̱ni de rä nguu mi zo̱ho̱ nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee. Mi mengi, bi zu̱di ge rä nguu xki yo̱tꞌe po näꞌä däta bu̱nthi yꞌee bi nja. Ja ngu di handihu̱, nuyu̱ yä zi ku nse̱kitho bi zo̱päbi yä xuñha ꞌne bi mpadi yä mꞌu̱i. Xi nuꞌi, ¿xkä ñhandui nꞌa rä xuñha näꞌä nse̱kitho bi paatä ri bida?

² Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe di thogihu̱ yä ñheni ꞌne yä däta xuñha ja ngu gatꞌho yä jäꞌi. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe pe̱ꞌtsi te di ze̱tihu̱ ngeꞌä yä jäꞌi di u̱tsagihu̱ ngeꞌä di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba hinxä promete dä hñägägihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha di ñhanduihu̱ mäpaya. Pe hää di prometegihu̱ dä maxkägihu̱ pa gä ze̱tihu̱ (Is. 41:10). Hindi mporta te mä xuñha dä zo̱kägihu̱, rä Zi Dada Jeoba di promete dä maxkägihu̱ pa hingä ꞌme̱dihu̱ rä johya, pa gä huahnihu̱ yä hogä desision, ꞌne pa hingä ꞌuengihu̱ de rä ꞌñuu. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ goho yä mfatsꞌi näꞌä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ora di thogihu̱ yä däta xuñha. ꞌNehe ma gä pädihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ pa  njabu̱ gä benefisiahu̱ de nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱.

JEOBA MA DÄ SU MÄ MFENIHU̱

3. ¿Te hingi hokägihu̱ gä pe̱fihu̱ ora di thogihu̱ yä däta xuñha?

³ Ora gi senti ge ma gi ꞌme̱di ri mfeni. Ora nse̱kitho tso̱kägihu̱ yä däta xuñha, rꞌabu̱ di sentihu̱ ge di ꞌme̱dihu̱ mä mfenihu̱ ꞌne hindi pädihu̱ te gä pe̱fihu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä rꞌabu̱ yä däta dumu̱i dominä mä mfenihu̱ ꞌne mä korasohu̱, ꞌne geꞌä hingi hokägihu̱ gä mbenihu̱ xä ñho ꞌne hingä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱. Geꞌä bi senti nuꞌu̱ yoho yä zi nju ya dä no̱nihu̱ ha rä mu̱di parrafo. Rä zi nju Olivia enä: «Nuꞌmu̱ rä däta bu̱nthi yꞌee bi yo̱ꞌte mä nguu, xa dä tumämu̱i ꞌne hingä ndi pädi habu̱ gä ma». Rä zi nju Monika enä: «Ora dä pädi ge mä däme mi hakägi ko mä nꞌa rä ꞌme̱hñä, ꞌñenä toꞌo bi to̱ꞌmi nꞌa rä juai ha mä koraso. Himi ja mä ganä te gä pe̱fi. Nunka xti imäjinä ge nꞌa rä pa ma xtä thogi njabu̱». Pe, ¿te xä promete rä Zi Dada Jeoba ora di thogihu̱ yä däta xuñha ꞌne di sentihu̱ ge yä dumu̱i di dominägihu̱? Ma gä handihu̱.

4. Ja ngu di handihu̱ ha Filipenses 4:​6, 7, ¿te di prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

⁴ Te pe̱fi po gekhu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba di promete dä rꞌakägihu̱ rä tsaya ꞌne rä calma ha mä mfenihu̱ (hñeti Filipenses 4:​6, 7, TNM). Nunä tsaya bi ehe de rä Zi Dada Jeoba, ma dä jakägihu̱ hingä tumämu̱ihu̱ ꞌne ma gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya ha mä korasohu̱, ngeꞌä di pädihu̱ ge di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. Yä jäꞌi asta hingä ma dä za dä komprende por hanja di pe̱ꞌtsihu̱ nunä tsaya ha mä mfenihu̱. Xi nuꞌi, ¿nꞌa rä pa gä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä senti nꞌa rä calma ha ri mfeni? Geꞌä rä tsaya ꞌne rä calma uni ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba.

5. ¿Hanja di su mä mfenihu̱ ꞌne mä korasohu̱ näꞌä rä tsaya ꞌne rä calma rꞌakägihu̱ Äjuä?

⁵ Ha Filipenses 4:7 mää ge näꞌä rä tsaya uni Äjuä, dä za «dä su» mä korasohu̱ ꞌne mä mfenihu̱. Pa näꞌä rä tiempo bi yꞌofo nunä karta rä apostol Pablo, yä noya «dä su» mi usa yä soldado ha näꞌä tiempoꞌä pa dä referi ora mi su nꞌa rä hnini pa himi ku̱tꞌi yä nkontra. Njabu̱, yä jäꞌi de näꞌä hnini himi tuyämu̱i ꞌne mi ähä temäꞌentho ngeꞌä mi pädi ge yä soldado go geꞌu̱ mi su rä hnini. Njabu̱ ꞌnehe näꞌä rä tsaya bi ehe de Äjuä; su mä korasohu̱ ꞌne mä mfenihu̱ pa njabu̱ hinte gä tsuhu̱, hingä tumämu̱ihu̱ ꞌne pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä calma ha mä mfenihu̱ mäske di thogihu̱ yä däta xuñha (Sal. 4:8). Mu̱ nuꞌu̱ yä xuñha di ñhanduihu̱ himꞌe di thogi, ko näꞌä rä tsaya rꞌakägihu̱ Jeoba dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ rä calma ja ngu pede rä Mäkä Tꞌofo ge bi thogi Ana (1 Sam. 1:​16-18). Ko näꞌä rä calma rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe ma dä maxkägihu̱ pa gä mbenihu̱ xä ñho te gä pe̱fihu̱ ꞌne gä huahnihu̱ yä hogä desision.

6. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä sentihu̱ näꞌä rä calma bi ehe de Äjuä? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

 ⁶ Näꞌä mähyoni gä pe̱fihu̱. Ja ngu nuꞌu̱ yä jäꞌi de mäyaꞌmu̱ mi apäbi yä soldado dä su näꞌä rä hnini habu̱ mi ꞌmu̱i, nuju̱ ꞌnehe dä za gä apäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge dä sugägihu̱. Pa geꞌä, xa mähyoni gä xatuäbihu̱ ꞌne gä apäbihu̱ näꞌä rä tsaya ꞌne rä calma bi ehe de Geꞌä (Luc. 11:9; 1 Tes. 5:17). Geꞌä bi me̱fi rä zi ku Luis ꞌne Ana nuꞌmu̱ rä mediko bi xipäbi nuni zi ku ge mi tsu̱di rä cáncer ꞌne ge ya mi otho rä ꞌñethi. Rä zi ku Luis bi ꞌñenä: «Ora gi häni nꞌa rä notisia njaua, gi senti ge gi ꞌme̱di ri mfeni ꞌne ge hingi tsa gi tomä nꞌa rä desision näꞌä oraꞌä. Pe ora gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba, geꞌä faxꞌäꞌi gi ñhandui ꞌne gi ze̱ti näꞌä rä xuñha durante näꞌä rä tiempo ma dä dura». Rä zi ku Luis ꞌne Ana bi mää hanja njatꞌä mi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne mi bäntebi ge dä umbäbi rä calma ha yä mfeni ꞌne ha yä koraso ꞌne ge dä matsꞌi dä tomä yä hogä desision. Rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi ꞌne nunka bi hye̱se̱ nuni zi ku. Hänge mu̱ nuꞌi gi thogi nꞌa rä däta xuñha, ogi he̱gi de gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ gi jabu̱, gi nuhmä ge Näꞌä ma dä rꞌaꞌi nꞌa rä tsaya ha ri mfeni ꞌne ha ri koraso (Rom. 12:12).

JEOBA FAXKÄGIHU̱ ORA HUÄSKÄGIHU̱ YÄ XUÑHA

7. ¿Te di sentihu̱ ora di ñhanduihu̱ yä däta xuñha?

⁷ Ora yä xuñha di huätsꞌäꞌi. Mu̱ di thogihu̱ nꞌa rä däta xuñha, zäi ge rꞌabu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ yä tsꞌo mfeni o di mäñhu̱ rꞌa yä noya nuꞌu̱ hingä geꞌä. Dä za gä sentihu̱ ꞌñenä go di ohu̱ ha nꞌa rä barko näꞌä ma dä mpu̱ntsꞌi ngeꞌä bi zo̱ho̱ nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee. Geꞌä bi senti rä zi nju Ana nuꞌmu̱ bi du rä däme. Nuni zi nju enä: «Ndi senti ge xti ꞌme̱di gatꞌho ꞌne rꞌabu̱ ndi senti rä lastimä po gekise̱ ꞌne ndi enä: “Kätegi ya dä kohise̱”. Märꞌa yä mꞌiki xa ndi nkue̱ ngeꞌä mä däme xki du ꞌne xki zogägise̱». Nuꞌmu̱ mi te rä ku Luis go geꞌä mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ꞌne mi tomä yä desision. Pe nubye̱ rä zi nju Ana xa mi japi xä ñhei dä ñhandui yä responsabilida. Mi senti ꞌñenä go xki zo ha rä ndehe ꞌne mi joꞌo toꞌo dä gu̱ki. Pe, ¿hanja faxkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ora di sentihu̱ ge ya gä jätꞌihu̱ ko yä xuñha ꞌne yä dumu̱i?

8. Ja ngu di handihu̱ ha 1 Pedro 5:​10, ¿te di prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

⁸ Te pe̱fi po gekhu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba faxkägihu̱ pa hingä njuenihu̱ ora huäskägihu̱ yä xuñha (hñeti 1 Pedro 5:​10, TNM). Hai de nꞌa rä barko, xä tho̱tuäbi rꞌa yä bo̱jä ngu yä zahua, pa ora tso̱ho̱ nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee hindi mpu̱ntsꞌi mäske di nkeni ntsꞌe̱di. Ko nuyu̱ yä bo̱jä pe̱ꞌtsi kada lado, japäbi nꞌa rä barko dä ñꞌo njante pa njabu̱ yä pasajero hingi tsu ꞌne di senti seguro. Nuyu̱ yä bo̱jä di tho̱tuäbi, ndunthi yä mꞌiki mänꞌa faxte ora rä barko sigi rä ꞌñuu ꞌne hingi ꞌmai. Njabu̱ ꞌnehe mu̱ di nehu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱, mähyoni hingä mꞌaihu̱ ꞌne gä sigi gä pe̱päbihu̱.

9. ¿Hanja dä za dä maxkägihu̱ nuꞌu̱ yä erramienta rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba ora huäskägihu̱ yä xuñha? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

 ⁹ Näꞌä mähyoni gä pe̱fihu̱. Mu̱ di thogihu̱ yä däta xuñha näꞌä jakägihu̱ gä tumämu̱ihu̱, gä nkue̱hu̱, o nuꞌmu̱ ya nixi di pädihu̱ te gä sentihu̱ —ngu ora nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee huäꞌtsi nꞌa rä barko—, mähyoni xi gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di pa gä usahu̱ nuꞌu̱ yä erramienta rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba, pa gä sigihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. Mäjuäni ge rꞌabu̱ ya hingi tsa gä pe̱päbihu̱ ja ngu ndi jahu̱ mä mꞌe̱tꞌo. Pe mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba hingi adi näꞌä hingi tsa gä umbäbihu̱ (hyandi ꞌnehe te mää Lucas 21:​1-4). Ogi pumfri gi ꞌueke rä tiempo pa gi nxadise̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gi ntso̱ꞌmi näꞌä gi heti. Po mäde de rä hnini, rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ yä erramienta nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ pa hindä njueni näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä. Pa gi tini gatꞌho näꞌä imformäsio di jaꞌi mꞌe̱di, dä za gi usa rä aplicación JW Library^®, rä Índice de las publicaciones Watch Tower ꞌne rä Guía de estudio para los testigos de Jehová. Monika, näꞌä rä zi nju ya dä no̱nihu̱, mänꞌa mi usa nuya yä erramienta ora mi tso̱päbi yä dumu̱i ꞌne yä mfeni xä ntsꞌo. Nunä zi nju njatꞌä mi honi rä imformäsio habu̱ enä ira, traición o lealtad, ꞌne mi heti näꞌä mi mää asta xa mi senti xä ñho. Nunä zi nju enä: «Ora ndi senti ge mä koraso xa mi sagi asta ya ꞌñenä dä bo̱ni, ndi nxadi rä Mäkä Tꞌofo. Geꞌä mi jakägi gä senti xä ñho ꞌñenä go mi hu̱figi rä Zi Dada Jeoba. Mientra ndi heti näꞌä imformäsio, ndi da ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba mi komprende hanja ndi senti ꞌne mi faxkägi». Ja ngu rä zi nju Monika, nuꞌi ꞌnehe dä za dä maxꞌäꞌi rä Zi Dada Jeoba pa njabu̱ hingi tagi, pa gi ꞌueke yä tsꞌo mfeni ꞌne gi senti tranquilo (Sal. 119:​143, 144).

JEOBA PROMETE DÄ DO̱SKÄGIHU̱

10. ¿Te dä za dä hñägägihu̱ nuꞌu̱ yä däta xuñha di thogihu̱?

¹⁰ Ora gi senti ge otho ri ganä nixi ri tsꞌe̱di. Ora di thogihu̱ yä däta xuñha, rꞌabu̱ geꞌä dä za dä hñägägihu̱ mä tsꞌe̱dihu̱ ꞌne mä ganähu̱ pa gä sigihu̱. Tal vez ma gä sentihu̱ ngu nuꞌu̱ di ntsa tähä de gä nhextꞌihi. Ri mu̱di xa tihi, pe ora di u̱ni nꞌa rä ua, di nkꞌu̱ntsꞌi ꞌne penä yꞌo. Rꞌabu̱ asta hindi pe̱ꞌtsihu̱ rä tsꞌe̱di ni rä ganä pa gä jahu̱ näꞌä ndi pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo. Ja ngu rä profeta Elías, rꞌabu̱ zäi ge ho̱nse̱ di ne gä ähähu̱ ꞌne hindi ne gä nangihu̱ (1 Rey. 19:​5-7). Pe, ¿te di promete rä Zi Dada Jeoba dä me̱fi po gekhu̱ ora di sentihu̱ njabu̱?

11. ¿Te mä nꞌa pe̱fi rä Zi Dada Jeoba pa faxkägihu̱? (Salmo 94:18).

¹¹ Te pe̱fi po gekhu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba di promete dä to̱xkägihu̱ ora di  thogihu̱ yä däta xuñha (hñeti Salmo 94:18). Ja ngu nꞌa rä nextꞌihi ora u̱ni rä ndoyꞌo, honi toꞌo dä matsꞌi pa dä sigi dä ñꞌo. Njabu̱ ꞌnehe ora di thogihu̱ yä däta xuñha: di honihu̱ rä mfatsꞌi pa gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Ora di thogihu̱ njabu̱, rä Zi Dada Jeoba engägihu̱: «Nuga Jeoba ri Zi Dadagi, xtä mihi näꞌä ri yꞌe̱ rä ñꞌe̱i; Nuga go di xiꞌäꞌi: “Ogi tsu. Nuga ma gä faxꞌäꞌi”» (Is. 41:13). Nꞌa rä pa rä rey David bi ñhandui yä däta xuñha ꞌne yä nkontra mi ne dä hyo. Pe näꞌä bi senti hanja rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i ha rä lado ꞌne mi fatsꞌi, hänge näꞌä bi ꞌñenä: «Ko ri yꞌe̱ rä ñꞌe̱i gi to̱xkägi» (Sal. 18:35). Pe xi mäpaya, ¿te pe̱fi rä Zi Dada Jeoba pa faxkägihu̱ ꞌne to̱xkägihu̱?

12. ¿Toꞌo dä za dä usa rä Zi Dada Jeoba pa dä maxkägihu̱ ora xa di tumämu̱ihu̱ ꞌne di ꞌmu̱ihu̱ desanimädo?

¹² Ndunthi yä mꞌiki rä Zi Dada Jeoba nupäbi yä mfeni märꞌa yä jäꞌi pa dä maxkägihu̱. Nꞌa rä pa, David mi ꞌmu̱i desanimädo ꞌne xa mi turämu̱i. Pe näꞌä rä amigo mrä thuhu Jonatán, bi ma bä nuu ꞌne bi nupäbi rä mfeni (1 Sam. 23:​16, 17). Nuꞌmu̱ rä profeta Elías xa bi durämu̱i, rä Zi Dada Jeoba bi me̱mpäbi Eliseo pa bi umbäbi rä mfatsꞌi (1 Rey. 19:​16, 21; 2 Rey. 2:2). Mäpaya ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba dä za dä nupäbi yä mfeni mä familiahu̱, mä kuhu̱, mä amigohu̱ ꞌne yä anciano de rä mhuntsꞌi pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi. Mäjuäni ge ora xa di tumämu̱ihu̱ ꞌne di thogihu̱ yä däta xuñha, rꞌabu̱ hindi nehu̱ toꞌo gä handihu̱. Pe rä Zi Dada Jeoba di komprende ora di sentihu̱ njabu̱. Hänge, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä usahu̱ nuya yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱?

13. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ ko näꞌä rä mfatsꞌi pe̱nkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹³ Näꞌä mähyoni gä pe̱fihu̱. Mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po hingä ꞌuegehu̱ de märꞌaa. Ora di ꞌuegehu̱ de märꞌaa, geꞌä dä za dä zixkägihu̱ gä huahnihu̱ nuꞌu̱ yä desision hinxä ñho (Prov. 18:1). Mäjuäni ge kada nꞌa de gekhu̱, rꞌabu̱ di honihu̱ gä ꞌuegehu̱ nꞌa tu̱i, mänꞌa ora di thogihu̱ yä däta dumu̱i. Pe mu̱ gä ꞌuegese̱hu̱ po ndunthi rä tiempo, dä za gä rechazahu̱ näꞌä rä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Hänge ora di thogihu̱ yä däta xuñha ꞌne yä dumu̱i, mähyoni gä aseptahu̱ näꞌä rä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ mä familiahu̱, mä amigohu̱, yä ku, ꞌne yä anciano de rä mhuntsꞌi. Mähyoni gä benihu̱ ge nunä nꞌa rä mfatsꞌi näꞌä bi pe̱nkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa to̱xkägihu̱ (Prov. 17:17; Is. 32:​1, 2).

RÄ ZI DADA JEOBA MA DÄ HOTKÄGIHU̱

14. ¿Te mä xuñha dä za dä pikägihu̱?

¹⁴ Ora xa di tsuhu̱. Rꞌabu̱ dä za dä ꞌñekägihu̱ yä xuñha nuꞌu̱ xa ma dä pikägihu̱. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge rꞌa de nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe bi zo̱ho̱ xa bi ntsu po ränge nuꞌu̱ yä nkontra  o nuꞌu̱ yä däta xuñha bi thogi (Sal. 18:4; 55:​1, 5). Pe xi nuju̱, ¿di sufrihu̱ ngeꞌä di tꞌu̱tsagihu̱ ha rä skuela, ha rä ꞌme̱fi, di u̱tsagihu̱ mä familiahu̱, yä tsꞌu̱tꞌhui o yä gobiernu? ¿Di thogihu̱ nꞌa rä ñheni näꞌä otho rä ꞌñethi? Mu̱ hää, zäi ge xa di tsuhu̱ ꞌne di sentihu̱ ge joꞌo toꞌo dä maxkägihu̱. Pe, ¿te pe̱fi rä Zi Dada Jeoba pa rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi?

15. Ja ngu di handihu̱ ha Salmo 94:​19, ¿te di promete rä Zi Dada Jeoba dä me̱fi po gekhu̱?

¹⁵ Te pe̱fi po gekhu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba hotkägihu̱ ꞌne di nupkä mä mfenihu̱ (hñeti Salmo 94:19). Rä Zi Dada Jeoba hotkägihu̱ ꞌñenä ora nꞌa rä dada hoꞌti rä zi tꞌu̱kä nxutsi ora te pidi ꞌne hingi tsa dä ñꞌähä. Por ejemplo ora ꞌuäi ꞌne tagi yä hue̱i, näꞌä zi tꞌu̱kä nxutsi tsu hänge rä dada pa bi hu̱fi, hoꞌti ꞌne nupäbi rä mfeni asta xa dä doꞌmä rä tꞌähä. Mäske näꞌä rä däyꞌe di sigi, pe näꞌä zi tꞌu̱kä nxutsi hinte tsu ngeꞌä pädi ge rä dada hupu̱ ha rä lado di su. Njabu̱ ꞌnehe, ora ne dä dominägihu̱ rä ntsu o xa di tumämu̱ihu̱, rä Zi Dada Jeoba dä za dä hu̱figihu̱ pa hinte gä tsuhu̱. Pe, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä za dä hotkägihu̱?

16. ¿Te mähyoni gi pe̱fi pa njabu̱ gi hyopäbi rä Zi Dada Jeoba dä hotꞌäꞌi? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁶ Näꞌä mähyoni gi pe̱fi. Nzäi gi ꞌueke rä tiempo pa gi ñäui rä Zi Dada Jeoba ꞌne yꞌo̱de te xiꞌi po mäde de rä Mäkä Tꞌofo (Sal. 77:​1, 12-14). Njabu̱, ora nse̱kitho dä zo̱ho̱ yä däta xuñha o yä dumu̱i, ma gi nextꞌihi gi hyoni rä Zi Dada Jeoba pa gi yꞌapäbi rä mfatsꞌi. Mähyoni gi xipäbi te jaꞌi gi turimu̱i, te jaꞌi gi ntsu ꞌne mähyoni gi hyopäbi dä maxꞌäꞌi ꞌne dä hotꞌäꞌi ko rä Mäkä Tꞌofo (Sal. 119:28). Ja ndunthi yä testo de rä Mäkä Tꞌofo nuꞌu̱ dä za dä nupꞌä ri mfeni. Por ejemplo, nuꞌu̱ yä testo di tinihu̱ ha rä mfistꞌofo Job, Salmos, Proverbios ꞌne nuꞌu̱ yä noya bi mää rä Hesu ꞌne hutsꞌi ha rä mfistꞌofo Mateo rä capítulo 6. Mu̱ nuꞌi gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, ma gi tsa hanja Jeoba ma dä hotꞌäꞌi ꞌne ma dä hñubꞌä ri mu̱i.

17. ¿Te hindi debe gi pumfri?

¹⁷ Beni ꞌne ogi pumfri ge hindi mporta te mä xuñha dä zo̱ꞌäꞌi, rä Zi Dada Jeoba nunka ma dä hye̱kꞌäse̱ ꞌne ma dä mꞌu̱pu̱ pa dä maxꞌäꞌi (Sal. 23:4; 94:14). Ogi pumfri ge näꞌä di prometeꞌi dä suꞌäꞌi, dä maxꞌäꞌi ꞌne dä to̱tsꞌäꞌi pa hingi njueni, ma dä hotꞌäꞌi ꞌne ma dä hñubꞌä ri mu̱i. Rä profeta Isaías bi ꞌñembäbi rä Zi Dada Jeoba: «Ma gi su ꞌne ma gi ñäni nuꞌu̱ toꞌo hoñꞌäꞌi ꞌne ma gi umbäbi nꞌa rä tsaya ha yä mfeni, ngeꞌä go geꞌi pe̱ꞌtsꞌäꞌi rä komfiansa» (Is. 26:3). Hänge sigi gi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne usa gatꞌho nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌaꞌi. Mu̱ gi jabu̱, gi nuhmä ge ma gi ju̱ rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa gi ze̱ti gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha dä zo̱ꞌäꞌi.