1. ¿Te bi mää rä Hesu de hämꞌu̱ ma xä zo̱ho̱ rä fin, ꞌne te mä konseho bi umbäbi nuꞌu̱ yä de̱ni?

 RꞌA YÄ pa änte de xä tho rä Hesu, goho de nuꞌu̱ yä de̱ni mi ne dä bädi hämꞌu̱ ma xä zo̱ho̱ yä gäxä pa. Hänge bi ꞌñembäbi rä Hesu: «Di ne gi xikhe hämꞌu̱ ma dä nja nuꞌä gä mää, ꞌne te mä ntꞌudi ma gä hanthe» (Mat. 24:3). Nuꞌu̱ yä de̱ni zäi ge mi ne dä bädi hämꞌu̱ ma xä uadi Jerusalén ꞌne rä templo. Nuꞌu̱ yä seña bi mängä rä Hesu hingä ho̱nse̱ ma xä kumpli ha rä hnini Jerusalén ꞌne rä templo, sino ke ꞌnehe di kumpli ha nuya yä gäxä pa di ꞌmu̱hu̱. Pe de hämꞌu̱ ma xä zo̱ho̱ yä gäxä pa, rä Hesu bi ꞌñenä: «Hinto pädi rä pa nixi rä ora, [...] nixi yä e̱nxe̱ de mähetsꞌi hingi pädi, nixi rä Tꞌu̱ Äjuä, ho̱nse̱ Äjuä rä Dada go geꞌä päse̱». ꞌNepu̱ rä Hesu bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni: «Hänge nuꞌähu̱ nzäntho ndo̱ꞌmhu̱» (Mar. 13:32-37).

2. ¿Por hanja xa mi ja mꞌe̱di dä ndo̱ꞌmi ꞌne dä jamäsu näꞌä bi mängä rä Hesu nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?

² Pa xä ñäni yä te nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu, mi ja mꞌe̱di xä ndo̱ꞌmi. Rä Hesu bi xipäbi nuꞌu̱ yä de̱ni te mä seña ma xä hyandi, pa njabu̱ xä da ngue̱nda hämꞌu̱ ma xä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä. ꞌNepu̱ bi ꞌñembäbi: «Nu xkri hyanthu̱ rä hnini Jerusalén di ꞌmu̱hni yä soldado gatꞌho ha rä nthetsꞌi, nuꞌmu̱ gi pähu̱ ge [...] ma drä nhuati». ¿Te ma xä me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu xti hyandi nunä rä seña? Rä Hesu ꞌnehe bi ꞌñembäbi: «Nuꞌu̱ di ꞌmu̱i ha rä hai Judea mähyoni ꞌmestho dä ꞌmatꞌi ha yä tꞌo̱ho̱» (Luc. 21:20, 21). Nuꞌu̱ toꞌo bi jamäsu näꞌä bi mängä rä Hesu, bi ñäni yä te nuꞌmu̱ bi zo̱ho̱ yä me Roma pa bi huati Jerusalén.

3. ¿Te ma gä pädihu̱ ha nunä ntꞌudi ma gä nxadihu̱?

³ Mäpaya di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne ya mänꞌitꞌho ma dä uadi gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di nheki ha rä xiꞌmhai. Hänge ja ngu nuꞌu̱ yä kristianu de rä mu̱di siglo, ꞌnehe mähyoni xa gä ndo̱ꞌmihu̱. Ha nunä ntꞌudi ma gä nxadihu̱, ma gä pädihu̱  1) hanja ri ꞌñehe gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe thogi ha rä xiꞌmhai, 2) hanja dä za gä su mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba, ꞌne 3) hanja di debe gä usahu̱ xä ñho näꞌä rä tiempo kohi.

4. ¿Por hanja di tumämu̱ihu̱ po gä handihu̱ näꞌä thogi ha rä xiꞌmhai?

⁴ Gatꞌho xa di ne gä handihu̱ hanja näꞌä thogi ha rä xiꞌmhai di kumpli ko näꞌä mängä ha rä Biblia. Por ejemplo, rä Hesu bi mää nꞌa rä lista de te ma dä thogi, ꞌne geꞌä ma dä nja ngu nꞌa rä seña näꞌä ma dä ꞌñudi ge mänꞌitꞌho ma dä uadi nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xä me̱fi rä Zithu nuua ha rä xiꞌmhai (Mat. 24:3-14). Rä apostol Pedro bi mää ge xa mähyoni gä handihu̱ hanja di kumpli nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi ha rä Biblia pa njabu̱ dä ze̱di mä jamfrihu̱ (2 Ped. 1:19-21). Näꞌä rä gäxä mfistꞌofo de rä Biblia ꞌnehe enä: «Gehnä rä mhää bi ꞌñu rä zi Hmuu Ñhesukristo, xki umbä Äjuä rä Dada dä xipäbi yä ꞌme̱go gatꞌho näꞌä ma dä tho nguntꞌä» (Apoc. 1:1, RN). Po rängeꞌä xa di tumämu̱ihu̱ po gä handihu̱ hanja näꞌä thogi ha rä xiꞌmhai di kumpli ja ngu mängä ha rä Biblia, ꞌne zäi ge xa di hohu̱ gä ñähu̱ de gehnä ko märꞌa mä kuhu̱.

5. ¿Por hanja xa mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱ ora di handihu̱ te thogi ha rä xiꞌmhai? (Hyandi yä foto).

⁵ Ora di ñähu̱ de näꞌä mängä rä Biblia ge ma dä thogi, mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä hindi ne gä mäñhu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä ma dä japäbi rä mhuntsꞌi dä mꞌu̱i dibidido. Por ejemplo, ora di handihu̱ o di o̱dehu̱ ha yä notisia te pe̱fi yä gobiernu o yä politiko pa dä hñäki nuꞌu̱ yä tuhni ja ha rä xiꞌmhai, en lugar de gä mbenise̱hu̱ ge ya di kumpli 1 Tesalonicenses 5:3, mänꞌa dä hogi gä honihu̱ te mä imformäsio ja xä rꞌakägihu̱ rä hnini Jeoba de gehnä. Ora di usahu̱ näꞌä rä imformäsio rꞌakägihu̱ rä hnini Jeoba pa gä esplikahu̱ hanja di kumpli näꞌä hutsꞌi ha rä Biblia, di udihu̱ ge di pe̱fihu̱ näꞌä bi mängä rä apostol Pablo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «ꞌMu̱hu̱ mähye̱gi ko nꞌadä rä mfeni ꞌne nꞌadä rä jamfri» (1 Cor. 1:10; 4:6).

6. ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä mää ha 2 Pedro 3:11-13?

⁶ (Hñeti 2 Pedro 3:11-13). Ha nuya yä testo rä apostol Pedro faxkägihu̱ gä handihu̱ ngu ri ꞌñehe nuꞌu̱ yä thogi di nheki ha rä xiꞌmhai. Näꞌä bi ꞌñenä: «Hänge xi dä ndo̱ꞌmhu̱». ¿Por hanja? Mähyoni gä ndo̱ꞌmihu̱, hingä ngeꞌä huersa di ne gä pädihu̱ te mä fecha ma dä ꞌñepu̱ rä pa rä Zi Dada Jeoba, sino ngeꞌä di ne gä usahu̱ xä ñho näꞌä rä tiempo kohi pa gä yꞌohu̱ xä ñho ꞌne gä pe̱päbihu̱ Äjuä ja ngu ri ꞌñehe (Mat. 24:36; Luc. 12:40). Hää, nuju̱ di ne gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba ꞌne di ne gä handihu̱ ge gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ po geꞌä, di pe̱fihu̱ ngeꞌä xa mäjuäni di mädihu̱. Pa geꞌä, mähyoni gä handihu̱ hyaxtho te di pe̱fihu̱ ꞌne gä jamäsuhu̱ näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba.

7. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge di jamäsuhu̱ näꞌä rä tsꞌofo bi uni rä Hesu ha Lucas 21:34?

⁷ Rä Hesu hingä ho̱nse̱ bi xipäbi nuꞌu̱ yä de̱ni ge mi debe dä jamäsu näꞌä thogi ha rä xiꞌmhai, sino ke ꞌnehe mi debe dä jamäsu näꞌä mi pe̱fi. Rä Hesu bi umbäbiꞌu̱ nunä däta tsꞌofo: «Nsuhu̱, ꞌne oxki hophu̱ ri mfenihu̱ dä megi» (hñeti Lucas 21:34). ¿Te di signifika gä nsuhu̱? Signifika gä handihu̱ te mä peligro dä za dä tsꞌoni näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba, ꞌne mähyoni gä ꞌuegehu̱ nguntꞌä de nuꞌu̱ yä peligroꞌu̱. Mu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä nsuse̱hu̱ de nuꞌu̱ yä peligro,  ma gä ꞌmu̱hu̱ xä ñho ha rä mhäte Äjuä (Prov. 22:3; Jud. 20, 21).

8. ¿Te mä tsꞌofo bi umbäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?

⁸ Rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu ge dä jamäsu nuꞌu̱ yä ntsitsꞌi mi pe̱ꞌtsi ko Äjuä. Por ejemplo, näꞌä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Éfeso: «ꞌMu̱hu̱ ko ndunthi rä hogä mfädi, ogi ꞌmu̱hu̱ ngu nuꞌä grä ꞌmu̱ nuꞌu̱ hinte yä fädi» (Efes. 5:15, 16). Rä Zithu honi hanja dä tsꞌoni näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko Jeoba. Hänge rä Biblia engägihu̱: «Ogi ñhe̱githohu̱, yꞌo̱thu̱ rä tsꞌe̱di pa gi pähu̱ ndaꞌä go rä paha Äjuä» (Efes. 5:17). Mu̱ gä jamäsuhu̱ nunä tsꞌofo, hingä ma gä tagihu̱ ha nuꞌu̱ yä trampa pe̱gi rä Zithu.

9. ¿Hanja dä za gä pädihu̱ te di senti ꞌne te di mbeni Jeoba?

⁹ Rä Biblia hingi rꞌakägihu̱ nꞌa rä lista de gatꞌho nuꞌu̱ yä peligro di tsꞌoni mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. ꞌNe rꞌabu̱ ma gä ñhanduihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha habu̱ di sentihu̱ ge rä Biblia hingi xikägihu̱ claro te debe gä pe̱fihu̱. Hänge pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho, mähyoni gä nxadihu̱ hyaxtho rä Biblia ꞌne gä hudihu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱. Entremäs gä ntiendehu̱ te di senti rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä pädihu̱ tenguꞌä rä mfeni rä Kristo, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba (1 Cor. 2:14-16). Ja rꞌa yä peligro nuꞌu̱ nguntꞌä di nheki. Pe märꞌaa, xa xä ntꞌägi ꞌne xä ñhei gä handihu̱ habu̱ ja.

10. ¿Te mä peligro di debe gä u̱tsahu̱ ꞌne gä ꞌuegehu̱?

¹⁰ Nuju̱ di ꞌuegehu̱ de yä peligro ora hindi koketeahu̱, ora di ꞌuegehu̱ de rä nti ꞌne rä nzatꞌhu, ora hindi usahu̱ nuꞌu̱ yä noya u̱nte, ora hindi handihu̱ nuꞌu̱ yä bideo o yä pelikula habu̱ po̱ni yä tuhni, habu̱ po̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu o pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ko yä ndoyꞌo (Sal. 101:3). Rä Diablo nzäntho honi rä modo hanja dä tsꞌoni mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba (1 Ped. 5:8). Mu̱ hingä suhu̱ mä mfenihu̱ ꞌne mä korasohu̱, rä Zithu ma dä ku̱ꞌti nuꞌu̱ yä mfeni pa dä jakägihu̱ gä ñꞌembidiosohu̱, pa hingä ñꞌonradohu̱, pa gä ñꞌambisiosohu̱, pa gä ñꞌorgullosohu̱, o pa gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä kue̱ nuꞌu̱ toꞌo xä ofendegihu̱ (Gál. 5:19-21). Rꞌabu̱ hindi nheki nuya yä tsꞌo mfeni ora di pe̱ꞌtsihu̱, pe mu̱ hingä ju̱kihu̱ nguntꞌä de mä mfenihu̱ ꞌne de mä korasohu̱. Nuya yä tsꞌo mfeni ma dä sigi dä te ngu nꞌa rä planta näꞌä rä benenoso ꞌne ma dä yꞌo̱tꞌe ndunthi rä dañu (Sant. 1:14, 15).

11. ¿Ndaꞌä näꞌä rä trampa habu̱ dä za gä tagihu̱ rꞌamätsꞌu̱u̱, ꞌne te debe gä pe̱fihu̱?

¹¹ ¿Ndaꞌä mä nꞌa rä trampa habu̱ rꞌamätsꞌu̱ dä za gä tagihu̱ mu̱ hingä nsuhu̱? Gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä tsꞌo amigo. Imäjinä ge ha ri ꞌme̱fi gi ntsitsꞌi ko nꞌa rä jäꞌi näꞌä hingä rä Testigo. Koꞌmu̱ gi ne ge näꞌä jäꞌi dä numäñho yä Testigo, nuꞌi grä hojäꞌi ꞌne gi umbäbi rä tꞌekꞌei, hänge rꞌabu̱ gi ñuni kongeꞌä. Pe nsinke gi da ngue̱nda ya nubye̱ nzäntho gi ñuni kongeꞌä. Näꞌä jäꞌiꞌä xä nzäi dä mängä yä ñhädondo. Ri mu̱di hingi senti xä ñho gi yꞌo̱de ꞌne nixi gi thede po näꞌä mää. Pe mꞌe̱fa ri mfeni ya hingi u̱ñꞌäꞌi ꞌne ya asta gä nzäi gi yꞌo̱de näꞌä mää. Nꞌa rä pa, mꞌe̱fa de rä ꞌme̱fi näꞌä rä jäꞌi bi mbitaꞌi gi ma te guä tsihu̱. Nuꞌi gä embäbi ge hää, ꞌne xa ngi senti xä ñho kongeꞌä ꞌne asta gä fu̱di gä ñä ja ngu ñäꞌä. ¿Hängu rä tiempo bi zitsꞌi pa gä fu̱di gä ñä ja ngu ñäꞌä? Mäjuäni ge nuju̱ di pe̱päbihu̱ Jeoba, dyä hojäꞌihu̱ ꞌne di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei gatꞌho yä jäꞌi. Pe hindi debe gä pumfrihu̱ ge nuꞌu̱ yä amigo di pe̱ꞌtsihu̱, ko rä tiempo ma dä hyo̱xkägihu̱ yä uso (1 Cor. 15:33). Mu̱ gä nsuhu̱ ja ngu bi mända rä Hesu, hingä ma gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ hingi mädi yä mhända Jeoba, sino ma gä ꞌuegehu̱ nguntꞌä de näꞌä rä peligroꞌä (2 Cor. 6:15).

12. ¿Te bi mhändabi dä me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu änte de xä uadi Jerusalén ꞌne rä templo?

¹² ¿Te ma xä me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu nuꞌmu̱ bi sipäbi ge ma xä uadi Jerusalén ꞌne rä templo? Rä Hesu himbi ꞌñembäbi ge xä pontꞌätho yä yꞌe̱ ꞌne xä do̱ꞌmi, sino bi mändabi dä ma dä ungä ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä ha Jerusalén, ha gatꞌho Judea, Samaria, ꞌne mäxo̱ge rä ngu̱ni rä Xiꞌmhai (Hech. 1:6-8). ¿Hänge xa ndunthi näꞌä rä ꞌme̱fi bi tꞌumbäbi? Pe nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu bi jamäsu näꞌä rä mhändaꞌä ꞌne njabu̱ bi usa xä ñho yä tiempo.

13. Ja ngu di handihu̱ ha Colosenses 4:5, ¿por hanja di debe gä usahu̱ xä ñho mä tiempohu̱?

¹³ (Hñeti Colosenses 4:5). Pa gä jamäsuhu̱ näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä handihu̱ hanja di usahu̱ mä tiempohu̱. Ha Eclesiastés 9:11 enä: «Yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe nse̱kitho tso̱päbi gatꞌho». Hää, asta dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tsꞌo thogi habu̱ dä za gä ꞌme̱dihu̱ mä bidahu̱.

14, 15. Ja ngu udi Hebreos 6:11, 12, ¿hanja dä za gä usahu̱ xä ñho mä tiempohu̱? (Hyandi rä foto).

¹⁴ ¿Hanja dä za gä usahu̱ xä ñho mä tiempohu̱? Mähyoni gä pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ kongeꞌä (Juan 14:21).  Mähyoni gä pe̱fihu̱ näꞌä mända rä Biblia ora enä: «Xi dä mpe̱fihu̱ nzäntho ha rä ꞌme̱fi mä Zi Dadahu̱» (1 Cor. 15:58). Njabu̱, mu̱ nꞌa rä pa gä ꞌme̱dihu̱ mä tehu̱ o ya dä uadi nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja nuua ha rä xiꞌmhai, nuju̱ hingä ma gä arrepentihu̱ nixi ma gä eñhu̱ ge por hanja hindä pe̱päbihu̱ mä nꞌa tu̱i rä Zi Dada Jeoba (Mat. 24:13; Rom. 14:8).

¹⁵ Ja ngu bi promete rä Hesu, näꞌä sigi di gu̱hni ꞌne fatsꞌi nuꞌu̱ yä de̱ni ora ungä ntꞌo̱de de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä po gatꞌho ha rä Xiꞌmhai. Po mädee de rä hnini rä Zi Dada Jeoba, rä Hesu utkägihu̱ hanja di debe gä uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ꞌne rꞌakägihu̱ nuꞌu̱ yä erramienta di jakägihu̱ mꞌe̱di (Mat. 28:18-20). Pe xi nuju̱, ¿te di debe gä pe̱fihu̱? Hindi debe gä pontꞌätho mä yꞌe̱hu̱, sino ke di debe gä nxo̱nihu̱ gä utihu̱ yä zi jäꞌi de rä Noya Äjuä, mientra di to̱ꞌmhu̱ dä zo̱ho̱ näꞌä rä pa habu̱ rä Zi Dada Jeoba ma dä huati nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja nuua ha rä xiꞌmhai. Mu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä rä tsꞌofo uni rä Biblia ꞌne gä jamäsuhu̱ näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba, nuꞌmu̱ ma gä udihu̱ ge xtä pe̱ntꞌihu̱ näꞌä rä promesa xä ñätkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba (hñeti Hebreos 6:11, 12).

16. ¿Te di ꞌmu̱ihu̱ desidido gä pe̱fihu̱?

¹⁶ Jeoba ya xä hñutsꞌi näꞌä rä pa habu̱ ma dä huati nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xä me̱fi rä Zithu nuua ha rä xiꞌmhai. Xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, Jeoba ma dä kumpli nuꞌu̱ yä promesa hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo. Mäske rꞌabu̱ di sentihu̱ ge ya xa dä to̱ꞌmihu̱ ndunthi ꞌne tobe hingi tso̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, hindi debe gä pumfrihu̱ ge näꞌä rä pa xä hñutsꞌi rä Zi Dada Jeoba, ¡hingä ma dä zo̱ho̱ ndee! (Hab. 2:3). Hänge di ꞌmu̱ihu̱ desidido gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä xikägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne ko ndunthi rä pasensia di to̱ꞌmihu̱ näꞌä rä pa xä hñutsꞌi pa dä ñängägihu̱ (Miq. 7:7).