Nuga xa dä thenitho ꞌne dä embäbi: «¿Xi nuꞌi te gi päke de rä Biblia?». Näꞌä hinte bi dädi pe mꞌe̱fa bi xikägi ge rä mämä mrä testigo rä Jeoba ꞌne näꞌä xki xipäbi ndunthi de rä Biblia. Di beni ge näꞌä rä xuiꞌä dä o̱tpäbi ndunthi yä ntꞌani.

Dä mplatikahe gatꞌho rä xui ꞌne di beni ge mä amigo bi xikägi ge rä Zithu go geꞌä di mända ha rä Xiꞌmhai (Juan 14:30). Nunka xti o̱de njabu̱. Xa bi sorprendegi ngeꞌä nuga nzäntho xti o̱de ge nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa rä hojäꞌi go geꞌä mi mända ha rä Xiꞌmhai. Pe nuga xti handi hanja mi thogi xi ndunthi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Mäske ho̱nse̱ ndi pe̱ꞌtsi 26 nje̱ya, xti handi ndunthi yä sufrimiento nuꞌu̱ xa mi jakägi gä tumämu̱i.

Mä dada mrä soldado de Estados Unidos ꞌne xkri entrenä pa dä yꞌe̱tꞌi yä avión de gä gerra. Hänge dende ndi bätsi nuga xti handi hanja yä jäꞌi xa mi tsu dä nja yä gerra. Mi fädi ge ko ho̱nse̱ drä toꞌmi nꞌa rä boto, dä za dä tꞌe̱ntsꞌi yä bomba. Nuꞌmu̱ ndi o ha rä universidad ha California, nuga xa ndi tumämu̱i ngeꞌä po näꞌä rä tiempoꞌä mi ja rä gerra kontra rä dähni Vietnam. Nuga ndi partisipa ha nuꞌu̱ yä uelga mi ja yä estudiante, hänge yä polisia mi te̱tkägihe ꞌne mi huiskägihe yä gas. Nuje ndi pahe rä nhextꞌihi, pe asta himi tsa gä joxä mä hñähe ko nuꞌu̱ yä gas. Xi xmä ntsꞌo nuꞌu̱ yä paꞌu̱: mi tho yä politiko, mi ja yä uelga, yä tuhni ꞌne yä jäꞌi rꞌa nꞌañꞌo näꞌä mi mää, hänge nuga xa ndi ꞌmu̱i komfundido.

Pa rä je̱ya 1970 dä ma duä mpe̱fi ha Alaska habu̱ duä tähä xi ndunthi rä bojä. Mꞌe̱fa dä ma pa ha näꞌä rä hnini fädi ngu Londres (Inglaterra). Ja duä taini nꞌa rä moto ꞌne total dä ju̱ rä ꞌñuu dä ma. Ndi mbeni total gä biaja aber asta habu̱ gä tso̱ni. Mi thogi rꞌa yä zänä, dä tso̱ni asta África. Ha mä ꞌñuu dä nthe̱ꞌmee ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ mi senti ja ngu nuga: himi ho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mi handi ꞌne mi ne dä senti libre.

Gatꞌho näꞌä xti handi ꞌne xti o̱de, bi jakägi gä kamfri näꞌä mängä rä Biblia ora enä ge rä Zithu  go geꞌä di dominä rä xiꞌmhai. Pe nuga ndi ñꞌanise̱: «¿Xi Äjuä habu̱ yꞌoꞌä?».

Mi thogi rꞌa yä zänä, dä timbäbi rä mpengi nunä rä ntꞌani. Ko rä tiempo dä konose rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne rꞌa yä ꞌme̱hñä nuꞌu̱ mäske xa mi pe̱ꞌtsi ndunthi yä xuñha, ndi handi ge xa mi ho dä me̱päbi ho̱nse̱ näꞌä xa mäjuäni Äjuä. Bi zo̱ho̱ dä pe̱ꞌspäbi ndunthi rä tꞌekꞌei nuyu̱ yä jäꞌi.

Nuꞌmu̱ dä pengi ha Londres (Inglaterra), näꞌä rä mämä mä amigo bi rꞌakägi nꞌa rä Biblia. Mꞌe̱fa dä ma ha Ámsterdam (de rä dähni Países Bajos). Nꞌa rä pa, ha nꞌa rä calle habu̱ mi ja rä ñotꞌi dä hudi dä heti rä Biblia. Oraꞌä bi thogi nꞌa rä Testigo ꞌne bi esplikagi mä nꞌa tu̱i. ꞌNepu̱ nuꞌmu̱ dä ma ha Dublín (de rä dähni Irlanda), dä ma ha rä ngu Betel de yä testigo rä Jeoba. Nuꞌmu̱ dä toka rä goxthi, go bi xoki rä ku Arthur Matthews, nꞌa rä ku näꞌä mi pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia. Dä apäbi dä rꞌakägi nꞌa rä curso de rä Biblia ꞌne näꞌä bi ꞌñenä ge hää.

Xa ndi ho näꞌä mi tꞌutkägi ꞌne himi tsa gä he̱gi de gä heti rä Biblia, yä mfistꞌofo ꞌne nuꞌu̱ yä revista mi rꞌakägi yä testigo rä Jeoba. Ha yä mhuntsꞌi xa mi sorprendegi gä handi hanja asta yä zi bätsi mi pädi rä mpengi ndunthi de nuꞌu̱ yä ntꞌani xä dupäbi yä mu̱i yä jäꞌi ꞌne nixi yä bämhñä hinxä dimbäbi yä mpengi. Por ejemplo: «¿Por hanja ja ndunthi yä ntsꞌomꞌu̱i? ¿Toꞌo Äjuä?, o ¿te thogi ko nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du?». Koꞌmu̱ ha näꞌä rä dähniꞌä hinto ndi konose, yä testigo rä Jeoba mi geꞌu̱ mä amigo. Nuꞌu̱ bi maxkägi gä mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä pe̱päbi.

Po rä je̱ya 1972, dä nxixtehe. Mi thogi nꞌa nje̱ya, dä mprekursor ꞌne dä ma ha nꞌa rä tꞌu̱kä mhuntsꞌi ha Newry (Irlanda del Norte). Dä renta nꞌa rä zi nguu de gä do mi kohi ha nꞌa rä tꞌo̱ho̱. Koꞌmu̱ getbu̱ mi ꞌmu̱i rꞌa yä ndämfri, ndi pa ꞌne ndi ꞌmai mfrente de geꞌu̱ pa ndi nsaya mä discurso. Mientra mi ñäfi yä ñhuni ꞌñenä xa mi jamäsu näꞌä mä discurso ndi uni. Mäjuäni ge hinte mi thädi, pe geꞌä mi faxkägi pa mi tsa ndi uni xä ñho nꞌa rä discurso ante ndunthi yä jäꞌi. Po rä je̱ya 1974, bi tꞌakägi de gä precursor especial ko nꞌa rä precursor rä thuhu Nigel Pitt, ꞌne asta mäpaya xa di ñꞌamigohe.

Po näꞌä rä tiempoꞌä ha Irlanda del Norte xa mi ja ndunthi yä tuhni. Asta mi tꞌembäbi nunä dähni «nꞌa rä luga habu̱ ñudi yä bomba ꞌne yä bala». Koꞌmu̱ mi ja yä tuhni ha yä nijä ꞌne ha yä politika,  ha yä calle nzäntho mi nheki yä thuhni, yä bo̱shnä ꞌne yä bomba. Yä católico ꞌne märꞌa yä relijion mi pädi ge yä testigo rä Jeoba, himi ku̱tꞌi ha yä politika hänge mi tsa gä predikahe. Ora ndi predikahe, yä jäꞌi go geꞌu̱ mi xikägihe habu̱ himi debe gä mahe pa njabu̱ hinte gä thogihe.

Pe mäske njabu̱, rꞌabu̱ hää ndi ñhantꞌmehe yä peligro. Nꞌa rä pa, nuga ꞌne nꞌa rä precursor rä thuhu Denis Carrigan, dä mahe dä predikahe ha nꞌa rä tꞌu̱kä luga. Ha näꞌä lugaꞌä himi ꞌmu̱i yä testigo rä Jeoba. Näꞌä rä paꞌä, nꞌa rä ꞌme̱hñä bi mää ge nuje ndyä soldadohe ꞌne ge po geꞌä xti mahe ha näꞌä rä lugaꞌä. ¡Xa dä ntsuhe! Ndi pädihe xä ñho ge mu̱ ho̱nse̱ xä thankägihe gä ze̱njuahe nꞌa rä soldado, asta xä za xä thogägihe. Nuꞌmu̱ Denis ꞌne nuga ndi to̱ꞌmihe rä autobus, dä handihe hanja nꞌa rä bo̱jä bi ma ha näꞌä nguu habu̱ mi ꞌmu̱i näꞌä rä ꞌme̱hñä xki mängä yä nkꞌuamba de gekhe. Näꞌä ꞌme̱hñä bi bo̱ni ꞌne bi ñäui nuꞌu̱ yä jäꞌi. Näꞌä ꞌme̱hñäꞌä mi nheki ge xa mi nkue̱. ꞌNepu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ñäui, bi ma habu̱ ndi ꞌmaihe ꞌnepu̱ bi yꞌangägihe te mä ora mi po̱ni rä autobus. Mi zo̱ho̱ rä autobus, nuꞌu̱ yä jäꞌi bi ma bä ñäui näꞌä rä chofer pe himbi za dä o̱dehe te bi xipäbi. Ho̱nse̱ Denis ꞌne nuga ndi ohe ha rä autobus, hänge ndi pädihe ge nuꞌu̱ yä jäꞌi xki mändabi näꞌä rä chofer ge xä gu̱gägihe de näꞌä rä lugaꞌä pa te xä tꞌo̱tkägihe. Pe hinte bi tꞌo̱tkägihe. Nu ndä käihe de rä autobus dä ambäbihe näꞌä rä chofer: «¿Xi te bi xiꞌäꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi?». Näꞌä bi ꞌñenä: «Ogi turimu̱ihu̱. Nuga ya dä xipäbi toꞌoꞌihu̱».

Po rä je̱ya 1976, ha nꞌa rä asamblea de gä distrito a bi tꞌo̱tꞌe ha Dublín, ja dä konoseni nꞌa rä precursora xki zo̱ho̱ de rä dähni Inglaterra rä thuhu Pauline Lomax. Nunä nju xa mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko Jeoba ꞌne xa mrä hojäꞌi. Pauline ꞌne rä ku rä thuhu Ray, xki bädi de rä Zi Dada Jeoba dende nuꞌmu̱ myä zi notsi. Rä je̱yaꞌä, Pauline ꞌne nuga dä nthätihe ꞌne dä sigihe dä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba de gä precursor especial ha Ballymena (Irlanda del Norte).

Durante nꞌa rä tiempo dä nsuperintendente de gä circuito ꞌne mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga dä tso̱nihe yä mhuntsꞌi de Belfast, Londonderry, ꞌne märꞌa yä luga habu̱ xa mi ja ndunthi yä peligro. Hängu mi nupkägihe mä mfenihe ora ndi handihe yä ku hängu mi mädi rä Zi Dada Jeoba. Nuyu̱ yä ku xki zopu̱ nuꞌu̱ yä nzäi hingä mäjuäni ꞌne yä ntꞌu̱tsate, ꞌne po geꞌä rä Zi Dada Jeoba xki jäpi.

Dä ꞌmu̱i ha Irlanda 10 nje̱ya. Po rä je̱ya 1981 bri mbitagihe ha näꞌä rä klase 72 de rä Ngunsadi Galaad. Mi uadi näꞌä rä curso bi ꞌme̱nkägihe pa Sierra Leona (África Occidental).

Ndi ꞌmu̱ihe 11 yä misionero ha nꞌa rä nguu. Kasi hingä ndi pe̱ꞌtsihe yä kosa ꞌne njatꞌä mi pa rä ñotꞌi. Ha rä techo xa mi ꞌmu̱i ndunthi yä ñꞌoi ꞌne ha rä sótano mi ku̱tꞌi yä kꞌeñä.

Mäske mi ja ndunthi rä ñhoya, xa ndi johyahe ora ndi utihe yä zi jäꞌi de rä Noya Äjuä. Yä jäꞌi xa mi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei rä Mäkä Tꞌofo ꞌne mi o̱de xä ñho. Ndunthi de geꞌu̱ bi ne bi nxadi rä Biblia ꞌne bi zo̱ho̱ bi nxixtehe ꞌne bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Yä jäꞌi mi engägi «nda Robert», ꞌne mä zi ꞌme̱hñä mi tꞌembäbi «zi nä Robert». Pe koꞌmu̱ dä fu̱di dä mpe̱fi ko rä ngu Betel, ya kasi hingä ndi po̱ni gä predika. Hänge nubye̱ bi tꞌembäbi mä zi ꞌme̱hñä «zi nä Pauline», ha nuga go bi tꞌengägi «nda Pauline». Mä zi ꞌme̱hñä xa mi johya ngeꞌä yä jäꞌi ya mi zofo po rä thuhu.

 Ndunthi yä zi ku xa myä zi hyoya, pe rä Zi Dada Jeoba nunka bi hye̱gi de dä umbäbi näꞌä mi japäbi mꞌe̱di nuꞌu̱ yä zi ku (Mat. 6:33). Di beni ge nꞌa rä pa, nꞌa rä zi nju ho̱nse̱ mi pe̱ꞌtsi rä bojä pa dä ñuni näꞌä rä paꞌä ko yä zi bätsi. Pe ora bi hyandi ge nꞌa rä zi ku mi hñeni ꞌne mi otho konte dä dai yä ꞌñethi, bi umbäbi mäxo̱ge näꞌä rä bojä mi kohibi. Rä ndeꞌä, nꞌa rä ꞌme̱hñä bi tso̱ni ha rä nguu näꞌä zi nju pa bi yꞌapäbi dä hyokuäbi nꞌa rä ntꞌeñä ꞌne bi guꞌti. Ndunthi yä mꞌiki dä handihe njabu̱ rä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba.

Dä ꞌmu̱ihe 9 nje̱ya ha Sierra Leona, pe mꞌe̱fa bi ꞌme̱nkägihe ha rä ngu Betel de rä dähni Nigeria. Xa mrä däta nunä rä ngu Betel. Nuga geꞌätho dä pe̱fi näꞌä rä ꞌme̱fi ndi pe̱ꞌtsi ha rä ngu Betel de Sierra Leona, pe mä zi ꞌme̱hñä hinä. Mä mꞌe̱tꞌo mi predika 130 ora tatꞌä zänä ꞌne mi fatsꞌi ndunthi yä zi jäꞌi dä bädi de rä Zi Dada Jeoba. Pe nubye̱ ha nunä rä ngu Betel, Pauline mi hudi ha nꞌa rä kuarto ꞌne mi ꞌue̱di gatꞌho rä pa. Xa bi japäbi xä ñhei dä nzäi. Pe mꞌe̱fa bi hyandi ge yä ku xa mi jamädibi po gatꞌho näꞌä rä ꞌme̱fi mi ja po geꞌu̱. Hänge nubye̱ nzäntho bi hyandi rä modo hanja dä nupäbi yä mfeni märꞌa yä betelita.

Mi ja ndunthi te gä pädihe de nuꞌu̱ yä mꞌu̱i ꞌne yä nzäi yä zi jäꞌi ha Nigeria. Di beni ge nꞌa rä pa, nꞌa rä ku bi yu̱tꞌi ha mä ofisinä ꞌne mi ñꞌoui nꞌa rä zi nju näꞌä ja xki zo̱ho̱ ha Betel. Nuga dä umbäbi mä yꞌe̱ pa gä ze̱njua, pe näꞌä zi nju bi ndandiñähmu. ¡Himi tsa gä kamfri! ꞌNe nguntꞌä dä beni näꞌä hutsꞌi ha Hechos 10:25, 26 ꞌne Apocalipsis 19:10. ꞌNe dä ense̱: «¿Xibye̱ te gä o̱tꞌe? ¿Te gä xipäbi?». Pe mꞌe̱fa dä mbeni: «Nunä zi nju bri mbitabi dä ehe ha Betel, ngeꞌä ya pädi te hutsꞌi ha rä Biblia». Dä sigi dä mplatika ko nuꞌu̱ yä ku, pe xa hingä ndi senti xä ñho po näꞌä mi pe̱fi näꞌä rä zi nju.

Mꞌe̱fa dä ñꞌani por hanja xki me̱fi njabu̱ näꞌä rä zi nju, ꞌne bi sikägi ge ha näꞌä rä lugaꞌä tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä mi nzäi dä ndandiñähmu pa njabu̱ dä ꞌñudi rä tꞌekꞌei pe hingä pa dä nsunda yä jäꞌi. ꞌNe dä handi ge ha rä Biblia rꞌa yä jäꞌi ꞌnehe bi me̱fi njabu̱ pa bi ꞌñudi rä tꞌekꞌei (1 Sam. 24:8). Xä ñhoꞌä hinte dä xipäbi näꞌä zi nju, ngeꞌä xä za xtä u̱mbäbi rä mfeni kuando näꞌä ho̱nse̱ mi udi rä tꞌekꞌei.

Ha Nigeria dä konosehe ndunthi yä zi ku nuꞌu̱ durante gatꞌho yä bida, bi ꞌñudi ge xa mi mädi Jeoba. Ja ngu nꞌa rä zi ku mrä thuhu Isaiah  Adagbona b bi bädi Jeoba nuꞌmu̱ mrä bäsjäꞌi. Pe ꞌnepu̱ bi zu̱di näꞌä rä tsꞌo ñheni rä thuhu rä lepra. Hänge bi ꞌme̱hni ha nꞌa rä luga näꞌä xki tꞌeke pa ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi mi tsu̱di rä lepra. Ha näꞌä lugaꞌä ho̱nse̱ꞌä mrä testigo rä Jeoba ꞌne bi thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate. Pe mäske njabu̱, näꞌä bi matsꞌi 30 yä jäꞌi bi ntestigo rä Jeoba ꞌne ja bä hokini nꞌa rä congregación ha näꞌä rä lugaꞌä.

Po rä je̱ya 1996 bi ꞌme̱nkägihe ha rä ngu Betel de rä dähni Kenia. Ha näꞌä dähniꞌä ja gehni po ri mu̱di bi ꞌmetkägi de rä Biblia nuꞌmu̱ ko mä amigo ndi hudihe ha rä hyo rä tsibi ja ngu dä pede ri mu̱di. Ha rä ngu Betel njatꞌä ndi pe̱ꞌtsihe rꞌa yä zo̱nte: rꞌa yä nzu̱pa yä thuhu cercopiteco verde. Nuꞌu̱ yä nzu̱paꞌu̱ mi pepäbi yä fruta yä zi nju. Nꞌa rä pa, nꞌa rä nju bi zoogi xogi rä bentanä de rä kuarto. Mi mengi bi zu̱di ndunthi yä nzu̱pa xa mi ñuni ko ngatꞌho näꞌä rä ñhuni bi dini. Näꞌä zi nju asta bi mafi ko rä ntsu ꞌne bi bo̱ni rä nhextꞌihi. Nuꞌu̱ yä nzu̱pa ꞌnehe bi mafi ꞌne bi bo̱ni rä nhextꞌihi ko rä ntsu.

Nuga ꞌne mä zi ꞌme̱hñä dä fu̱dihe dä mfaxtehe ha nꞌa rä mhuntsꞌi de rä idioma suajili. Himbi thogi ndunthi bi tꞌengägi gä uni rä Estudio de Libro de Congregación (fädibye̱ ngu rä Ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo ha rä mhuntsꞌi). Pe ja ngu dä za gi imäjinähu̱, tobe hingä ndi pädihe näꞌä rä idiomaꞌä. Hänge ndi ñhoki dende änte pa njabu̱ dä za gä o̱tꞌe xä ñho yä ntꞌani. Pe ora yä ku mi uni yä mpengi de nuꞌu̱ yä ntꞌaniꞌu̱, mu̱ himi thädi ja ngu mi hutsꞌi ha rä mfistꞌofo, nuga hinte ndi ntiendebi. Xa mi tsu̱kägi rä mfada ꞌne xa ndi ntsa ko yä zi ku. Pe hängu mi nupkägi mä mfeni gä handi hängu rä pasensia mi pe̱skägi yä zi ku.

Nixi nꞌa nje̱ya hindä ꞌmu̱ihe ha rä ngu Betel de rä dähni Kenia. Ngeꞌä po rä je̱ya de 1997 bri mbitagihe gä mahe ha rä ngu Betel de Brooklyn (Nueva York). Ha nunä dähni thähä ndunthi rä bojä ꞌne ja ndunthi yä lujo, ꞌne rꞌabu̱ dä za dä nja ngu nꞌa rä xuñha (Prov. 30:8, 9). Pe nuua ꞌnehe yä ku xa di mädi rä Zi Dada Jeoba. Hingi usa yä tiempo ꞌne näꞌä pe̱ꞌtsi pa dä nriko sino pa dä apoya gatꞌho nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi ja ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba.

Durante nuya yä je̱ya, xtä handi hanja yä zi ku xä ꞌñudi yä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba dä thogiꞌä dä thogi. Por ejemplo: ha Irlanda, mäske mi thogi yä tuhni ꞌne yä ntsꞌomꞌu̱i; ha África mäske xa bi ja rä ñhoya ꞌne yabu̱ habu̱ ꞌmu̱i yä zi ku; ha Estados Unidos, mäske thähä ndunthi yä bojä ꞌne ja ndunthi yä lujo. Di pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba xa di johya ora handi ge yä ꞌme̱go, udi ge xa mäjuäni di mädi mäske thogi ndunthi yä xuñha.

Durante nuya yä je̱ya xä thogi, nuga hixtä senti hanja xä thogi rä tiempo. Di nja ngu rä Job nuꞌmu̱ bi ꞌñenä ha Job 7:6 ge xki senti ge rä bida xa mi thogi nguntꞌä. Nubye̱ di mpe̱fihe ha Warwick (Nueva York), ha näꞌä rä luga habu̱ di mpe̱fi rä Cuerpo Gobernante. Ha nunä luga di mpe̱fihe ko märꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱ di mädi nꞌa ngu mänꞌaa. Hängu di rꞌakägihe rä johya gä pe̱fihe gatꞌho näꞌä tsa pa gä apoyahe Ñhesukristo, näꞌä rä rey mänꞌitꞌho ma dä jäpi gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo xä ꞌñudi ge di mädi rä Zi Dada Jeoba (Mat. 25:34).