Nuga dä mꞌu̱i rä 22 de disiembre de 1929, ha nꞌa rä tꞌu̱kä pueblo rä thuhu Noville habu̱ mi ja 9 yä rancho. Nunä tꞌu̱kä hnini mi kohi ha rä hnini Bastoña de rä dähni Bélgica. Rä tꞌu̱kä pueblo de Noville mi kohi habu̱ mi ja boza ꞌne yä tꞌo̱ho̱, fädi nuya yä luga ngu Ardenas. Xa di ho gä beni nuꞌu̱ yä pa nuꞌmu̱ ndi bätsi; nuga dä te ha nꞌa rä rancho ko nuꞌu̱ mä dada. Mä ku mbätsi rä thuhu Raymond ꞌne nuga, hyaxtho ndi te̱ꞌmpäbihe yä ꞌma yä ndämfri pa ndi ju̱kihe rä ꞌma. Ora mi tso̱ho̱ nuꞌu̱ yä pa de gä sofo, ndi mfatsꞌihe ndi mpe̱fihe ha yä huähi. Ha näꞌä rä tꞌu̱kä pueblo, gatꞌho yä jäꞌi mi ꞌmu̱i unido ꞌne ndi mfatsꞌihe ora mi ja mꞌe̱di.

Mä dada Emile ꞌne mä nänä Alice, myä católico ꞌne mi pa ha rä mixa tatꞌä ndomingo. Pe po rä je̱ya 1939, bi zo̱ho̱ ha näꞌä rä tꞌu̱kä pueblo rꞌa yä ku myä precursor. Nuyu̱ yä precursor xki ꞌñehe de rä dähni Inglaterra ꞌne bi ofresebi mä dada dä umbäbi rä revista Consolación kada dä bo̱ni nunä revista (mäpaya nunä revista fädi ngu ¡Despertad!). Mä dada nguntꞌä bi da ngue̱nda ge xki dini näꞌä mäjuäni ꞌne bi mu̱di bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo. Mäske mä besinuhe xa myä hojäꞌi, pe ora bi hyandi ge mä dada ꞌne mä nänä ya himbi ntini ha rä mixa, xa bi nkue̱ ꞌne xa bi u̱tsagihe. Yä jäꞌi mi trata dä kombense nuꞌu̱ mä dada ge dä sigi dä ntini ha rä nijä, ꞌne ndunthi yä mꞌiki xa bi diskuti.

Xa mi jakägi gä ntso̱ꞌmi ꞌne rꞌabu̱ mi rꞌakägi rä kue̱ ora ndi handi hanja yä besinu mi maltrata mä dada. Geꞌä bi jakägi dä xatuäbi Äjuä ko ngatꞌho mä koraso ꞌne dä apäbi rä mfatsꞌi. Hängu rä johya bi rꞌakägi ora dä handi ge yä besinu bi mu̱di bi tsaya yä kue̱. Hinte mä duda dä pe̱ꞌtsi ge rä Zi Dada Jeoba, näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä «o̱de yä sadi».

Rä 10 de rä mäyo de 1940, rä dähni Alemania bi yu̱tꞌi ha rä dähni Bélgica. Geꞌä bi japäbi yä jäꞌi dä bo̱ni de rä dähni Bélgica. Nuje dä ꞌmatꞌihe ꞌne dä mahe pa rä dähni Francia. Mä ꞌñuu ndi handihe hanja mi ntuhni yä soldado de Alemania ko yä soldado de Francia.

 Mꞌe̱fa, nuꞌmu̱ ya dä pengihe ha mä nguhe, xki fe kasi gatꞌho näꞌä ndi pe̱ꞌtsihe. Ho̱nse̱ mi ꞌmu̱hni nꞌa mä zi tsatꞌyohe mrä thuhu Bobbie. Ora ndi handi gatꞌho näꞌä mi thogi, ndi ñꞌanise̱: «¿Por hanja xa ja ndunthi yä gerra ꞌne ndunthi yä sufrimiento?».

Durante näꞌä rä tiempo, xa bi nupkägihe ndunthi mä mfenihe ora mi tso̱ngägihe rä ku Emile Schrantz. a Nuni rä ku, xa bi esplikagihe xä ñho ko rä Mäkä Tꞌofo por hanja ja yä sufrimiento ꞌne bi dädi ndunthi mä ntꞌanihe. Nuga dä fu̱di dä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne hinte mä duda dä pe̱ꞌtsi ge näꞌä nꞌa rä Zi Dada de gä mhäte.

Mäske tobe mi ja rä gerra, mi tsa gä handihe märꞌa yä ku. Po rä agosto de 1943, rä ku José-Nicolas Minet bi zo̱ngägihe ha rä rancho pa bi uni nꞌa rä discurso. Mi uadi näꞌä discurso, rä ku bi ñꞌani: «¿Toꞌo ne dä nxixtehe?». Mä dada ꞌne nuga dä ju̱tsꞌihe mä yꞌe̱he ꞌne mähye̱gi dä nxixtehehe ha nꞌa rä tꞌu̱kä río mi kohi getbu̱ de rä rancho.

Po rä disiembre de 1944, yä soldado de Alemania bi sigi bi ntuhni ntsꞌe̱di ha nuꞌu̱ yä luga mi kohi getbu̱ de Bélgica. Nunä däta gäxä tuhni bi ja nuꞌu̱ yä soldado de Alemania, fädi ngu rä batalla de las Ardenas. Koꞌmu̱ ndi ꞌmu̱ihe xa getbu̱ habu̱ mi ja nunä tuhni, pe̱ꞌtsi te dä ñꞌägihe ha nꞌa rä sótano durante nꞌa nzänä. Nꞌa rä pa, nuꞌmu̱ dä po̱ni pa gä umbi te dä zi yä mboꞌni, bi dagi yä bo̱shnä ha näꞌä rä rancho habu̱ ndi ꞌmu̱ihe ꞌne bi dagi näꞌä rä techo habu̱ ndi pe̱ꞌtsihe yä sofo. Getbu̱ de gehni, mi yꞌoni nꞌa rä soldado de Estados Unidos näꞌä bi mafi ntsꞌe̱di ꞌne bi ꞌñengägi: «¡Mꞌe̱ngä ha rä hai!». Nuga dä nextꞌihi ꞌne dä mꞌe̱ni getbu̱ de geꞌä. Näꞌä rä soldado bi hñuskägi rä casco ha mä ñäxu pa bi ñängägi de nuꞌu̱ yä bo̱shnä.

Mi uadi rä gerra, bi za dä tinihe nꞌa rä congregación mi ja ha rä hnini Lieja. Nunä hnini mi kohi 90 yä kilometro (56 yä milla) de habu̱ ndi ꞌmu̱ihe. Ko rä tiempo bi za dä formahe nꞌa rä zi tꞌu̱kä grupo ha Bastoña. Dä fu̱di dä mpe̱fi ha nꞌa rä ofisinä de gä impuesto ꞌne dä pe̱ꞌtsi rä oportunida de gä ma ha nꞌa rä skuela pa gä nxadi de gä abogado. Mꞌe̱fa, dä mpe̱fi ha nꞌa rä ofisinä de rä gobiernu. Po rä je̱ya 1951, bi tokagi dä mfaxte pa gä organisahe nꞌa rä tꞌu̱kä asamblea de gä circuito ha rä hnini Bastoña. Ha nunä asamblea de gä circuito, dä ntinihe 100 yä jäꞌi. Ha nunä asamblea bi ntini nꞌa rä zi nju mrä precursora rä thuhu Elly Reuter. Nunä zi nju xki ñꞌo ko rä  bicicleta 50 yä kilometro (31 yä milla) pa bi tso̱ni ha nunä asamblea. Xa dä ho Elly ꞌne dä apäbi dä nthäti kongeki. Elly ja xki hñäni nꞌa rä imbitasio pa dä ntini ha rä Ngunsadi Galaad ha Estados Unidos. Hänge bi yꞌofo nꞌa rä karta ꞌne bi me̱hni ha rä ngu Betel de Estados Unidos pa bi esplika por hanja ya himi tsa dä ntini ha nunä ngunsadi. Rä zi ku Knorr —nꞌa de nuꞌu̱ yä ku mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba ha näꞌä tiempoꞌä— bi dädi nunä karta, ꞌne ko rä ñhojäꞌi bi ꞌñembäbi Elly: «Tal vez nꞌa rä pa, nuꞌi ꞌne ri däme dä za gi ntinihu̱ ha nunä ngunsadi». Elly ꞌne nuga dä nthätihe rä zänä febrero de 1953.

Mismo näꞌä rä je̱ya, Elly ꞌne nuga dä ntinihe ha näꞌä rä däta mhuntsꞌi «Sociedad del Nuevo Mundo» bi tꞌo̱tꞌe ha rä Estadio de los Yankees ha Nueva York. Ha nunä däta mhuntsꞌi, dä konose nꞌa rä zi ku näꞌä bi ofresegi nꞌa rä ꞌme̱fi ꞌne bi mbitagihe gä ma gä mꞌu̱ihe ha Estados Unidos. Mꞌe̱fa de dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, dä desidihe gä rechazahe nunä ꞌme̱fi ꞌne dä pengihe ha rä dähni Bélgica pa dä fatsꞌihe nunä zi tꞌu̱kä grupo xki forma ha Bastoña habu̱ mi faxte 10 yä publicador. Rä je̱yaꞌä, bi mꞌu̱i nꞌa mä zi bätsihe näꞌä dä embäbihe Serge. Pe mꞌe̱fa bi zu̱di nꞌa rä ñheni ꞌne bi du nunä mä zi tsꞌu̱ntꞌu̱he nuꞌmu̱ mi pe̱ꞌtsi 7 nzänä. Xa dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä xipäbihe hängu rä u̱gi dä sentihe, ꞌne dä handihe hanja näꞌä bi rꞌakägihe rä mfatsꞌi, ꞌne bi japi dä ze̱di näꞌä mä humu̱ihe di pe̱ꞌtsihe de gä yo handihe mänꞌaki ha rä Paraiso.

Po rä oktubre de 1961, dä tini nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä bi hyokägi gä mprecursor. Pe mismo näꞌä rä paꞌä bi tsꞌokägi por telefono de rä ngu Betel de Bélgica. Näꞌä ku bi zokägi bi xikägi mu̱ xä za xtä pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä siervo de circuito (fädi mäpaya ngu rä superintendente de circuito). Nuga dä embäbi näꞌä rä zi ku: «¿Dä za mꞌe̱tꞌo gä mprecursorhe änte de gä aseptahe nunä rä imbitasio?». Näꞌä ku bi ꞌñengägi ge hää ꞌne dä mprecursorhe po 8 nzänä. ꞌNepu̱ nubye̱ hää dä fu̱dihe dä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba de gä siervo de circuito po rä septiembre de 1962.

Mi thogi 2 nje̱ya, bri mbitagihe gä mahe gä mfaxtehe ha rä ngu Betel de Bélgica. Nunä ngu Betel mi kohi ha rä hnini Bruselas. Nuje dä fu̱dihe dä mfaxtehe ha nunä ngu Betel po rä oktubre de 1964. Nunä mäkä ꞌme̱fi bä hänkägihe ndunthi yä jäpi. Po rä je̱ya 1965 rä ku Knorr bi zo̱ngägihe ha rä ngu Betel ꞌne bi hñuxkägi de gä siervo de sucursal ha nunä rä ngu Betel de Bélgica. Mꞌe̱fa, Elly ꞌne nuga bri mbitagihe gä ntinihe ha rä Ngunsadi Galaad ha näꞌä rä clase 41. Rꞌe̱tꞌa mä hñuu nje̱ya änte, rä ku Nkorr xki ꞌñembäbi Elly: «Tal vez nꞌa rä pa, nuꞌi ꞌne ri däme dä za gi ntinihu̱ ha nunä ngunsadi». Nde, nubye̱ xki zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä. Nu ndä po̱nihe de rä Ngunsadi Galaad bi ꞌme̱nkägihe mänꞌaki pa ha rä ngu Betel de Bélgica.

Ngu xä thogi yä je̱ya, xtä pe̱ꞌtsi rä oportunida de gä usa näꞌä rä mfädi di pe̱ꞌtsi de gä abogado pa gä mfaxte gä defendebi yä derecho rä hnini rä Zi Dada Jeoba, tanto ha nuꞌu̱ yä dähni bi kohi ha Europa ngu ha märꞌa yä luga (Filip. 1:7). Xtä ñäꞌme yä autorida de thogi de 55 yä dähni habu̱ mi ꞌmu̱i proibido dä ja yä ꞌme̱fi yä testigo rä Jeoba. Ora ndi xipäbi toꞌogi, nunka ndi xipäbi ge ndrä abogado sino ndi mää ge nuga di pe̱päbi Äjuä. Nzäntho ndi apäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä xtä handi ge mäjuäni näꞌä mää rä Mäkä Tꞌofo ora enä: «Rä koraso ꞌne rä mfeni nꞌa rä rey, ꞌñenä  nuꞌu̱ yä däthe o ha yä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne hokuäbi rä ꞌñuu pa dä thogi habu̱ go dä Neꞌä» (Prov. 21:1).

Nunka ma gä pumfri ora nꞌa rä pa dä ñäꞌme nꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi di mpe̱fi ha näꞌä rä ngu de gä tsꞌu̱tꞌhui fädi ngu rä Parlamento Europeo. Pe̱ꞌtsi te dä doni ndunthi yä mꞌiki pa bi za dä ñäꞌmee. Ora por fin bi asepta dä ñäꞌmee, näꞌä bi ꞌñengägi: «Gi pe̱ꞌtsi ho̱nse̱ ku̱tꞌa minuto pa gi xikägi te gi ne». Näꞌä oraꞌä, dä ndoki ꞌne dä fu̱di dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä ñꞌo̱ho̱ bi yꞌangägi te ndi pe̱fi. Dä ju̱tsꞌi mä ñäxu ꞌne dä embäbi: «Dä umbäbi njamädi Äjuä ngeꞌä xä hñuxꞌäꞌi ngu nꞌa de nuꞌu̱ yä me̱fi». Näꞌä ñꞌo̱ho̱ bi ꞌñenä: «¿Te gi mää?». Nubye̱ dä uti näꞌä mää Romanos 13:4. Koꞌmu̱ näꞌä mi kamfri Äjuä, bi sorprende ko näꞌä bi hyandi ge mää rä Mäkä Tꞌofo. Nubye̱ bi rꞌakägi hingä ho̱nse̱ 5 minuto pa gä ñäꞌmee, ¡sino media ora! Dä probecha pa dä xipäbi te xti mahe ꞌne näꞌä bi ꞌñenä ge mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä tꞌekꞌei näꞌä pe̱fi yä testigo rä Jeoba.

Durante yä je̱ya, yä ku xä mꞌai ante yä autorida de nuꞌu̱ yä dähni bi kohi ha Europa pa dä defende yä derecho. Por ejemplo ora yä bäsjäꞌi tꞌembäbi dä uni yä servicio militar, ora di trata yä asunto de yä impuesto ꞌne märꞌa yä caso, nuga xtä pe̱ꞌtsi rä oportunida de gä handi hanja rä Zi Dada Jeoba xä matsꞌi rä hnini pa xä dähä nuya yä caso. Yä testigo rä Jeoba xä dähä 140 yä caso ha näꞌä rä ngu de gä tsꞌu̱tꞌhui fädi ngu rä Tribunal Europeo de Derechos Humanos.

Po nuꞌu̱ yä je̱ya de 1990, nuga, rä ku Philip Brumley —nꞌa rä ku näꞌä mi mpe̱fi ha rä ngu Betel de Estados Unidos— ꞌne rä ku Valter Farneti de rä dähni Italia, dä mfatsꞌihe pa njabu̱ dä apäbihe yä autorida ge dä umbäbi mä nꞌa tu̱i rä liberta nuꞌu̱ yä ku de rä dähni Cuba, pa njabu̱ dä za dä ja nuꞌu̱ mä mäkä ꞌme̱fihu̱. Pa geꞌä, dä ofo nꞌa rä karta ꞌne dä pe̱hni ha näꞌä rä ngu de gä tsꞌu̱tꞌhui fädi ngu rä embajada de Cuba ja ha Bélgica. ꞌNepu̱, njatꞌä dä doni pa gä ñäꞌme näꞌä rä tsꞌu̱tꞌhui bi nkargo de dä atiende näꞌä rä asunto. Pe ri mu̱di hinte ndi lograhe.

Hänge dä sigihe dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, asta xa dä lograhe ge yä tsꞌu̱tꞌhui bi uni nse̱ki pa dä pe̱hnihe 5.000 yä Mäkä Tꞌofo pa rä dähni Cuba. Nuya yä Mäkä Tꞌofo bi tso̱ni xä ñho ꞌne bi tꞌumbäbi yä ku de gehni. Dä handihe hanja rä Zi Dada Jeoba mi jäpi gatꞌho näꞌä ndi pe̱fihe. Hänge dä yo adihe nse̱ki pa dä pe̱hnihe mä 27.500 yä Mäkä Tꞌofo. Hängu rä johya bi rꞌakägi po nunä rä oportunida dä pe̱ꞌtsi de gä mfaxte pa njabu̱ nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ de rä dähni Cuba bi za bi me̱ꞌtsi yä Mäkä Tꞌofo kada nꞌa de geꞌu̱.

Ndunthi yä mꞌiki xtä ma ha rä dähni Cuba pa xtä ñäꞌme yä autorida ꞌne xtä tratahe nuꞌu̱ yä asunto de rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Durante näꞌä rä tiempo di tratahe nuꞌu̱ yä asunto, yä autorida xä konosegi ꞌne xtä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko ndunthi yä tsꞌu̱tꞌhui de rä gobiernu.

Po rä je̱ya 1994 bi nja ndunthi yä tuhni ha rä dähni Ruanda. Nuꞌu̱ yä jäꞌi mi fädi ngu yä hutu, xa mi ñꞌu̱tsa ko nuꞌu̱ yä jäꞌi mi fädi ngu yä tutsi. Thogi de nꞌa miyon yä tutsi bi tho. Rꞌa de nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ ꞌnehe bi ꞌme̱di yä bida. Mäntꞌä rä hnini rä Zi Dada Jeoba bi organisa rä mfatsꞌi pa nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ de gehni.

Nuꞌmu̱ nuga ꞌne märꞌa yä ku dä tso̱nihe ha Kigali —nꞌa rä däta hnini de rä dähni Ruanda— bi za dä handihe ge rä Oficina de Traducción ꞌne ha näꞌä rä bodega habu̱ mi ꞌme̱ꞌtsi yä mfistꞌofo ꞌne märꞌa yä he̱ꞌmi, xki zu̱di ndunthi yä bala. Yä ku de gehni bi xikägihe gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xki thogi ndunthi de nuꞌu̱ mä kuhu̱. Rꞌa de gehyu̱ xki tho ko yä mächete. Pe ꞌnehe bi sikägihe hanja yä ku xki mfatsꞌi ꞌne xki ꞌñudi rä mhäte rꞌa ko märꞌaa —himi mporta ua myä hutu o myä tutsi—. Por ejemplo, dä pädihe hanja nꞌa rä familia nuꞌu̱ myä hutu, bi ꞌñägi ha nꞌa rä oꞌtsi po 28 yä pa nꞌa rä zi ku näꞌä mrä tutsi pa njabu̱ himbi tho. Ha rä hnini Kigali bi za dä jahe nꞌa rä mhuntsꞌi pa dä nupäbihe yä mfeni thogi de 900 yä ku ꞌne yä nju.

Dä rꞌanihe rä frontera ꞌne dä ku̱tꞌihe ha rä dähni de Zaire (fädi mäpaya ngu rä República Democrática del Congo) pa dä honihe nuꞌu̱ yä testigo rä Jeoba xki bo̱ni de rä dähni Ruanda ꞌne xki zopu̱ yä nguu, pa xki ma ha nuꞌu̱ yä luga kohi getbu̱ de rä hnini de Goma. Koꞌmu̱ hingä ndi lograhe gä tinihe nuꞌu̱ yä ku, dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä apäbihe dä maxkägihe pa gä tsu̱dihe nuꞌu̱ yä zi ku. Nse̱kitho dä handi toꞌo bi ꞌñehe bi zu̱kägihe ꞌne dä ambäbihe mu̱ mi pädi nꞌa rä testigo rä Jeoba. Näꞌä bi ꞌñenä: «Hää, nuga drä testigo rä Jeoba ꞌne ko ndunthi rä johya ma gä tsixꞌähu̱ habu̱ bi ꞌmu̱i rä Comité de Socorro». Dä ma dä ñähe ko nuꞌu̱ yä ku mi faxte ha rä Comité de Socorro, ꞌnepu̱ dä muntsꞌihe ko 1.600 yä ku nuꞌu̱ xki bo̱ni de yä nguu. Ko rä Mäkä Tꞌofo dä nupäbihe yä mfeni nuꞌu̱ yä zi ku. ꞌNehe dä hetihe näꞌä rä karta xki me̱mpäbi rä Cuerpo Gobernante. Nuꞌu̱ yä ku xa bi johya ora bi yꞌo̱de ge rä Cuerpo Gobernante mi embäbi: «Nzäntho di xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba po geꞌähu̱. Di pädihe ge rä Zi Dada Jeoba nunka ma dä bandonäꞌihu̱». Xa mäjuäni nuya yä noya xki yꞌofo rä Cuerpo Gobernante. Mäpaya, ha rä dähni Ruanda bi ꞌmu̱i thogi de 30.000 mä kuhu̱ nuꞌu̱ pe̱päbi ko ndunthi rä johya rä Zi Dada Jeoba.

Po rä je̱ya 2011 bi du mä zi ꞌme̱hñä. Dä pe̱päbihe mähye̱gi rä Zi Dada Jeoba po 58 yä je̱ya. Di xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne di xipäbi gatꞌho näꞌä di senti, ꞌne Näꞌä xä nupkägi mä mfeni. ꞌNehe, di nupkägi ndunthi mä mfeni ora di predikabi yä besinu ꞌne di xipäbi nuꞌu̱ yä jäpi ma dä hä rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä.

Mäske ya di pe̱ꞌtsi thogi de 90 yä je̱ya, tatꞌä semänä di sigi di po̱ni di predika. ꞌNehe, di faxte ha rä Departamento de Asuntos Legales nuua ha rä ngu Betel de Bélgica. Rꞌakägi ndunthi rä johya gä usa mä esperiensia pa gä uti märꞌa yä zi ku ꞌne pa gä nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi di mpe̱fi ha rä ngu Betel.

Ya o̱tꞌe ngu 84 yä je̱ya dende nuꞌmu̱ dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba po ri mu̱di. Dende geꞌmu̱, dä fu̱di dä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista Kongeꞌä. Kada thogi nꞌa rä pa, mänꞌa di senti getbu̱ de Geꞌä. ¡Hängu di umbäbi njamädi rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä nzäntho xä yꞌo̱de ꞌne xä dädi mä sadi! (Sal. 66:19). b