1. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mäske di thogihu̱ ndunthi yä xuñha?

 RÄ Mäkä Tꞌofo udi ge mäpaya di ꞌmu̱ihu̱ «ha yä gäxä pa» habu̱ di nheki ndunthi «yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ xä ñhei toꞌo dä ze̱ti» (2 Tim. 3:​1, TNM). Gatꞌho yä jäꞌi pe̱ꞌtsi yä xuñha, pe nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ märꞌa yä xuñha ngeꞌä yä jäꞌi di u̱tsagihu̱ ngeꞌä di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa njabu̱ dä za gä sigihu̱ gä xo̱kämbenihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä pe̱päbihu̱ mäske di ñhanduihu̱ yä xuñha? Ma dä maxkägihu̱ ndunthi mu̱ gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä «ja rä te» (Jer. 10:10; 2 Tim. 1:12).

2. ¿Hanja udi rä Zi Dada Jeoba ge näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i?

² Rä Zi Dada Jeoba, näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä maxkägihu̱ ora di thogihu̱ yä xuñha. Hää, näꞌä nzäntho ꞌmu̱i al tanto pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi ora jakägihu̱ mꞌe̱di (2 Crón. 16:9; Sal. 23:4). Mu̱ nunka gä pumfrihu̱ ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ja rä te, geꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha. Ma gä handihu̱ hanja geꞌä bi matsꞌi rä rey David.

3. ¿Te signifika nuꞌu̱ yä noya bi mää David ora bi ꞌñenä «Jeoba hää ꞌmu̱i»?

³ David mi pädi xä ñho toꞌo rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa. Nuꞌmu̱ rä rey Saúl ꞌne märꞌa yä nkontra mi honi David pa dä hyo, David bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba (Sal. 18:6). Mi hyandi David hanja rä Zi Dada Jeoba bi dädi rä sadi ꞌne bi ñäni, näꞌä bi ꞌñenä: «¡Rä Zi Dada Jeoba hää ꞌmu̱i!» (Sal. 18:46). Nuya yä noya bi mängä David, hindi signifika ge ho̱nse̱ mi kamfri ge Jeoba xa mäjuäni ꞌmu̱i. Nꞌa rä mfistꞌofo näꞌä xä yꞌofo yä bämhñä, mää ge nuꞌu̱ yä noya bi mää rä rey David, signifika ge mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge näꞌä mi ꞌmu̱i pa dä umbäbi rä mfatsꞌi ora mi japäbi mꞌe̱di. Rä rey David mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba, mi  ꞌmu̱i al tanto de gatꞌho näꞌä mi thogi kongeꞌä ꞌne mi ꞌmu̱i dispuesto dä matsꞌi. Geꞌä xa bi nupäbi rä mfeni David ꞌne bi matsꞌi pa bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Sal. 18:​28, 29, 49).

4. ¿Te mä benefisio ma gä pe̱ꞌtsihu̱ mu̱ nunka gä pumfrihu̱ ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ꞌmu̱i al tanto pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi?

⁴ Mu̱ nunka gä pumfrihu̱ ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ꞌmu̱i al tanto pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi ora di honihu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä sigi gä pe̱päbihu̱ ko ndunthi rä johya, pa gä ze̱tihu̱ gatꞌho yä xuñha ꞌne pa gä mꞌu̱ihu̱ getbu̱ de Geꞌä.

JEOBA ꞌMU̱I AL TANTO PA DÄ MAXꞌÄꞌI ꞌNE DÄ RꞌAꞌI RÄ TSꞌE̱DI

5. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa hingä ntsuhu̱ ꞌne gä ze̱tihu̱ ora di thogihu̱ yä xuñha? (Filipenses 4:13).

⁵ Hindi mporta te mä xuñha dä zo̱kägihu̱, nuju̱ dä za gä ze̱tihu̱ mu̱ gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ꞌmu̱i al tanto pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi. Rä Zi Dada Jeoba dä za dä resolbe gatꞌho yä xuñha. Koꞌmu̱ näꞌä pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di, näꞌä dä za dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha hindi mporta hängu yä ndängi (hñeti Filipenses 4:​13, TNM). Ora di handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba faxkägihu̱ ora di thogihu̱ yä tꞌu̱kä xuñha, rꞌakägihu̱ ndunthi yä raso pa hingä dudahu̱ ge näꞌä ma dä maxkägihu̱ ora gä thogihu̱ yä däta xuñha.

6. ¿Te bi matsꞌi David pa nunka bi duda ge rä Zi Dada Jeoba nzäntho ma xä umbäbi rä mfatsꞌi?

⁶ Ma gä handihu̱ te bi thogi David yo mꞌiki ꞌne geꞌä bi matsꞌi pa mänꞌa bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. Nuꞌmu̱ mrä bäsjäꞌi David, mi fadi ꞌne mi supäbi yä de̱ti rä dada. Pe nꞌa rä pa bä ehe nꞌa rä zate ꞌne bi zitsꞌi nꞌa rä de̱ti. Mä nꞌa rä pa, bä ehe nꞌa rä ꞌmuhu ꞌne geꞌä mismo bi me̱fi. Ha nuya yo mꞌiki bi thogi njabu̱, David himbi ntsu ꞌne bi te̱ti tanto näꞌä rä zate ngu näꞌä rä ꞌmuhu pa bi ñäni nuꞌu̱ yä de̱ti. David himbi ñꞌetsꞌi ge xki hyo näꞌä rä zate ꞌne näꞌä rä ꞌmuhu po rä tsꞌe̱dise̱, sino mi pädi ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä xki matsꞌi hänge go geꞌä bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu (1 Sam. 17:​34-37). David nunka bi pumfri ꞌne njatꞌä mi beni hanja xki matsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Geꞌä bi matsꞌi pa nunka bi duda ge rä Zi Dada Jeoba ma xä sigi xä umbäbi rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di ora xä ñhandui yä xuñha.

7. ¿Te bi matsꞌi David pa bi za bi ntsaui Goliat ꞌne bi hyo?

⁷ Mä nꞌa rä pa, David bi ma habu̱ xki muntsꞌi yä soldado de Israel pa dä ntuhni kontra yä filisteo. David bi hyandi hanja nuꞌu̱ yä soldado de Israel asta mi huätꞌi ko rä ntsu, ngeꞌä nꞌa rä soldado yä filisteo mrä thuhu Goliat xa xmä ñhetsꞌi ꞌne asta mi mafi ꞌne mi enä: «¡Huekäte yä soldado yä me Israel, asta di thentho!» (1 Sam. 17:​10, 11). Yä soldado de Israel xa bi ntsu ora bi yꞌo̱de gatꞌho näꞌä mi mää Goliat ꞌne ora bi hyandi tenguꞌä mrä ñhetsꞌi (1 Sam. 17:​24, 25). Pe David mi pädi xä ñho ge Goliat hingä ho̱nse̱ mi thembäbi nuꞌu̱ yä soldado yä me Israel, sino go mi thembäbi nuꞌu̱ yä soldado Jeoba «näꞌä rä Zi Dada ja rä te» (1 Sam. 17:26). David himbi ntsu po näꞌä mi mää Goliat nixi po näꞌä mrä ñhetsꞌi. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä David himbi hñäki de ha rä mfeni toꞌo rä Zi Dada Jeoba. Mi pädi xä ñho ge ja ngu xki matsꞌi pa xki ñäni yä de̱ti, njabu̱ ꞌnehe ma xä matsꞌibye̱. Hää, ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba David bi ntsaui Goliat ꞌne bi hyo (1 Sam. 17:​45-51).

8. ¿Te ma dä maxꞌäꞌi pa hingi duda ge rä Zi Dada Jeoba ma dä sigi dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi ora gi thogi yä xuñha? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁸ Ja ngu David, nuju̱ ꞌnehe dä za gä täpäbihu̱ gatꞌho yä xuñha mu̱ hingä pumfrihu̱ ꞌne gä benihu̱ ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ja rä te ꞌne ꞌmu̱i al tanto pa dä maxkägihu̱ (Sal. 118:6). Pa gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ te xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba mä mꞌe̱tꞌo. Por ejemplo, dä za gä hetihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo hanja mäyaꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi ꞌne bi ñäni yä amigo (Is. 37:​17, 33-37).  ꞌNehe, dä za gi tini yä esperiensia de hanja rä Zi Dada Jeoba xä matsꞌi yä ku mäpaya. ꞌNehe dä hogi gi beni hanja rä Zi Dada Jeoba xä maxꞌäꞌi durante ri bida. Ogi turimu̱i mu̱ nubye̱ hingi beni nꞌa rä däta esperiensia ngu näꞌä bi me̱ꞌtsi David ora bi hyo nꞌa rä zate ꞌne nꞌa rä ꞌmuhu. Pe hää mähyoni gi beni ge rä Zi Dada Jeoba hää xä me̱fi ndunthi po geꞌi durante ri bida. Por ejemplo, xä rꞌaꞌi rä däta nsu de gi ñꞌamigoui (Juan 6:44). ꞌNehe, asta mäpaya xä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi pa gi sigi gi ñꞌo ha rä ꞌñuu. Hänge dä hogi gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa dä maxꞌäꞌi gi beni hanja mä mꞌe̱tꞌo xä dädi ri sadi ꞌne xä rꞌaꞌi näꞌä mi jaꞌi mꞌe̱di, o hanja bi maxꞌäꞌi nuꞌmu̱ ngi thogi yä xuñha. Mu̱ hingi pumfri ꞌne njatꞌä gi beni hanja rä Zi Dada Jeoba xä maxꞌäꞌi mä mꞌe̱tꞌo, geꞌä ma dä kombenseꞌi ge näꞌä nunka ma dä bandonäꞌi ꞌne ma dä sigi dä maxꞌäꞌi.

9. ¿Te hindi debe gä pumfrihu̱ ora di thogihu̱ yä xuñha? (Proverbios 27:11).

⁹ Mu̱ nunka gä pumfrihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ja rä te, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä handihu̱ yä xuñha ngu di debe. ꞌNehe, mähyoni ge nunka gä pumfrihu̱ ge rä Zithu xä mää ge mu̱ gä thogihu̱ yä xuñha ma gä tsopu̱hu̱ rä Zi Dada Jeoba (Job 1:​10, 11; hñeti Proverbios 27:11). Hänge ora di ze̱tihu̱ ꞌne di uantahu̱ yä xuñha, di udihu̱ ge di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne di tsoogihu̱ rä Zithu ngu nꞌa rä kꞌuamba. Xi nuꞌi, ¿gi thogibye̱ ndunthi yä xuñha? ¿Yä jäꞌi o yä gobiernu di u̱tsaꞌi? ¿Gi thogi yä ñꞌäbojä? O nuꞌmu̱ gi po̱ni gi predika, ¿yä jäꞌi hingi ne dä yꞌo̱de? Mu̱ hää, beni ge nuya yä xuñha gi thogibye̱, rꞌaꞌi rä oportunida de gi johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi tsoogi rä Zithu ngu nꞌa rä kꞌuamba. Ogi pumfri ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di pa gi ze̱ti nuya yä xuñha (1 Cor. 10:13).

RÄ ZI DADA JEOBA MA DÄ JÄPIꞌI

10. ¿Te ma dä me̱fi rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho yä amigo?

¹⁰ Rä Zi Dada Jeoba nzäntho di jäpi yä amigo (Heb. 11:6). Mäpaya di handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ rä tsaya ha mä mfenihu̱, rꞌakägihu̱ rä johya ꞌne di prometegihu̱ dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho ha rä Paraiso. Di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ma dä kumpli näꞌä xä prometegihu̱ ngeꞌä näꞌä pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä me̱fi  njabu̱. Gä pädihu̱ njabu̱ ꞌne nunka gä pumfrihu̱, geꞌä faxkägihu̱ gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi me̱fi nuꞌu̱ yä amigo mäyaꞌmu̱. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi Timoteo (Heb. 6:​10-12).

11. ¿Por hanja Timoteo xa mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱päbi xä ñho rä Zi Dada Jeoba? (1 Timoteo 4:10).

¹¹ (Hñeti 1 Timoteo 4:10). Timoteo mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ja rä te. Mi pädi xä ñho ge mu̱ xä me̱päbi, Näꞌä ma xä jäpi. Po geꞌä xa bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa bi usa rä bida po bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne yä ku. ¿Te bi me̱fi? Timoteo bi jamäsu näꞌä rä konseho xki hñäni de rä apostol Pablo, ꞌne xa bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po bi ꞌñudi mänꞌa xä ñho rä Noya Äjuä tanto ha rä congregación ngu ora mi predika (1 Tim. 4:​11-16; 2 Tim. 4:​1-5). Mäske märꞌa yä ku himi handi gatꞌho näꞌä mi pe̱fi Timoteo o himi umbäbi njamädi, pe Timoteo mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba hää mi handi ꞌne ma xä jäpi (Rom. 2:​6, 7).

12. ¿Por hanja yä anciano di mpe̱fi ko ngatꞌho yä koraso ha rä mhuntsꞌi ꞌne fatsꞌi yä ku? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹² Mäpaya rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bembäbi gatꞌho yä anciano ge näꞌä handi ꞌne di balora gatꞌho näꞌä rä ꞌme̱fi di ja. Hää, yä anciano xa di mpe̱fi ndunthi pa umbäbi rä mfatsꞌi yä ku, pa udi de rä Noya Äjuä, pa di predika, ꞌne rꞌaa asta faxte ha nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi ja pa thoki yä Ngu de gä Mhuntsꞌi, o pa tꞌumbäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä ku thogi yä tsꞌo thogi. Märꞌa yä anciano faxte ha nuꞌu̱ yä Grupos de Visita a Pacientes o ha yä Comité de Enlace con los Hospitales pa ꞌmu̱i al tanto de nuꞌu̱ yä zi ku di hñeni. Yä anciano pädi xä ñho ge yä congregación di pertenesebi rä Zi Dada Jeoba hingä nꞌa rä jäꞌi. Po geꞌä xa o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ja nuya yä ꞌme̱fi ko ngatꞌho yä koraso, ngeꞌä pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba handi ꞌne di balora gatꞌho näꞌä pe̱fi ꞌne ma dä jäpi po geꞌä (Col. 3:​23, 24).

13. ¿Te senti rä Zi Dada Jeoba ora handi ge ko ngatꞌho mä korasohu̱ di umbäbihu̱ gatꞌho näꞌä tsu̱kägihu̱?

¹³ Hingä gatꞌho dä za gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba de gä anciano. Pe hää ja ndunthi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ dä za gä umbäbihu̱. Por ejemplo, rä Zi Dada Jeoba xa di balora ora di umbäbihu̱ gatꞌho näꞌä tsu̱kägihu̱. Por ejemplo, ora di unihu̱ mä  ꞌmo̱ñhähu̱ —hindi mporta hängu rä ndunthi—. ꞌNehe di balora ndunthi ora handi ge di täpäbihu̱ rä ntsu o rä ntsa ꞌne di ju̱tsꞌihu̱ mä yꞌe̱hu̱ ha yä mhuntsꞌi pa gä unihu̱ mä komentariohu̱. ꞌNehe, rä Zi Dada Jeoba xa di johya ora handi ge di pädihu̱ gä pumbäbihu̱ märꞌaa ora di ofendegihu̱. Asta ora gi senti ge hingi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu gi hohmä, ogi pumfri ge rä Zi Dada Jeoba xa di mäꞌi, di balora näꞌä gi pe̱fi ꞌne ma dä jäpiꞌi (Luc. 21:​1-4).

SIGI GI PE̱ꞌTSI NꞌA RÄ HOGÄ AMISTA KO RÄ ZI DADA JEOBA

14. ¿Por hanja dä za gä eñhu̱ ge mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁴ Mu̱ di ꞌmu̱ihu̱ kombensido ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ja rä te, hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ ꞌne gä sigi gä yꞌohu̱ ha rä ꞌñuu. Geꞌä bi matsꞌi José pa himbi dagi ha nꞌa rä pekado. José mi ꞌmu̱i kombensido ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ge mi handi gatꞌho näꞌä mi pe̱fi. Hänge José nunka bi ne bi u̱mbäbi rä mfeni rä Zi Dada Jeoba (Gén. 39:9). Pa hinte mä duda gä pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne handi gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱, mähyoni gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä xatuäbihu̱ ꞌne pa gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo. Njabu̱, näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä mänꞌa ma dä ze̱di ꞌne mänꞌa ma dä te. Mu̱ ja ngu José di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba, nunka ma gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä ma dä u̱mbäbi rä mfeni (Sant. 4:8).

15. ¿Te mä tsꞌo ejemplo bi ꞌñudi yä israelita ꞌne te dä za gä pädihu̱? (Hebreos 3:12).

¹⁵ Mu̱ hingä benihu̱ ge Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä ja rä te ꞌne handi gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱, ma gä huadihu̱ gä ꞌuengihu̱ de rä ꞌñuu. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge geꞌä bi thogi yä israelita nuꞌmu̱ mi yꞌo ha yä yꞌotꞌä ꞌmatha. Nuꞌu̱ mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba hää xa mäjuäni ꞌmu̱i, pe ora bi thogi yä xuñha, bi duda ge näꞌä ma xä umbäbi rä mfatsꞌi. Asta nuꞌu̱ mi enä: «¿ꞌMu̱i o hingi ꞌmu̱i kongekhu̱ rä Zi Dada Jeoba?» (Éx. 17:​2, 7). Mꞌe̱fa, nuꞌu̱ ya himbi ne bi yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ꞌuengi de rä ꞌñuu. ¿Hänge nuju̱ hindi ne gä de̱mbäbihu̱ yä mꞌu̱i yä israelita? (Hñeti Hebreos 3:​12, TNM).

16. ¿Te dä za gä thogihu̱ mu̱ hingä nsuhu̱?

 ¹⁶ Rä Zithu usa ndunthi yä tꞌo̱tꞌe pa dä jakägihu̱ xä ñhei gä yꞌohu̱ ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, ndunthi yä jäꞌi hingi kamfri ge ꞌmu̱i Äjuä, ꞌne rꞌabu̱ dä za gä mbenihu̱ ge mänꞌa ꞌmu̱i xä ñho nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Hänge mu̱ hingä nsuhu̱, geꞌä dä za dä jakägihu̱ gä dudahu̱ ꞌnehe. Mäjuäni ge hingä ma gä atrebehu̱ gä mäñhu̱ ge hingi ꞌmu̱i rä Zi Dada Jeoba. Pe mu̱ hingä nsuhu̱, dä za gä dudahu̱ ngu yä israelita ꞌne ma gä enähu̱: «¿ꞌMu̱i o hingi ꞌmu̱i kongekhu̱ rä Zi Dada Jeoba?». Geꞌä bi senti näꞌä rä yꞌofo de rä Salmo 73. Näꞌä bi hyandi ge nuꞌu̱ himi o̱te yä mhända rä Zi Dada Jeoba, ꞌñenä go mänꞌa mi ꞌmu̱i ko rä johya ke geꞌä. Asta bi zo̱ho̱ bi ñꞌanise̱ mu̱ mi bale rä penä dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba o hinä (Sal. 73:​11-13).

17. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba?

¹⁷ ¿Te bi matsꞌi näꞌä jäꞌi bi yꞌofo rä Salmo 73 pa bi paati näꞌä mi mbeni ꞌne näꞌä mi senti? Bi hñudi bi ntso̱ꞌmi ꞌne bi mbeni näꞌä xki mängä rä Zi Dada Jeoba ge ma xä thogi nuꞌu̱ himi pe̱päbi rä bolunta (Sal. 73:​18, 19, 27). ꞌNehe bi beni hängu yä benefisio pe̱ꞌtsi toꞌo pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Sal. 73:24). Nuju̱ ꞌnehe dä hogi gä hudihu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱ ꞌne gä handihu̱ hängu yä benefisio di pe̱ꞌtsihu̱ nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne gä komparahu̱ te mä bida grä pe̱ꞌtsihu̱ mu̱ hingrä pe̱päbihu̱. Mu̱ nunka gä pumfrihu̱ ꞌne njatꞌä gä benihu̱ hängu yä jäpi xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne ma gä mäñhu̱ näꞌä bi mää näꞌä rä yꞌofo de rä Salmo 73 ora bi ꞌñenä: «Pa geki, xa xä ñho gä kuatꞌi ko Äjuä» (Sal. 73:28).

18. Mäske mänꞌitꞌho xä ꞌñepu̱ nꞌa rä däta mbidi o däta tribulación, ¿por hanja hindi debe gä ntsuhu̱?

¹⁸ Koꞌmu̱ di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa, dä za dä ꞌñekägihu̱ ndunthi yä xuñha ngeꞌä di pe̱päbihu̱ Jeoba näꞌä xa mäjuäni rä Zi Dada (1 Tes. 1:9). Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa mäjuäni ꞌmu̱i ꞌne ja rä te, handi gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱, turämu̱i po gekhu̱ ꞌne nzäntho ma dä mꞌu̱i al tanto pa dä maxkägihu̱. Geꞌä bi me̱fi mäyaꞌmu̱ po nuꞌu̱ yä amigo ꞌne hinte mä duda ja ge geꞌä ma dä me̱fi ꞌnehe po gekhu̱. Mänꞌitꞌho xä ꞌñepu̱ näꞌä rä däta mbidi o däta tribulación, pe rä Zi Dada Jeoba hingä ma dä hye̱gäse̱hu̱ (Is. 41:10). «Hänge ko ngatꞌho rä komfiansa dä za gä eñhu̱: “Rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mä mfatsꞌi. Hingä ma gä ntsu”» (Heb. 13:​5, 6, TNM).