1. ¿Por hanja rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ näꞌä di mhändagihu̱?

 XI NUꞌI, ¿di jaꞌi xä ñhei gi yꞌo̱de näꞌä di mhändaꞌi? Rä rey David ꞌnehe bi japäbi xä ñhei. Nꞌa rä pa, bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jakägi gä desia gä pe̱fi näꞌä gi mändagi» (Sal. 51:12). Hinte mä duda ja ge David xa mi mädi rä Zi Dada Jeoba. Pe mäske njabu̱, rꞌabu̱ bi japäbi xä ñhei dä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba ja ngu nuju̱. ¿Por hanja? Nꞌaa, ngeꞌä gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado ꞌne di jakägihu̱ xä ñhei gä o̱dehu̱. Yoho, ngeꞌä rä Zithu ne dä jakägihu̱ gä ꞌuengihu̱ de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi ꞌuengiꞌä (2 Cor. 11:3). Hñuu, ngeꞌä kasi gatꞌho yä jäꞌi hingi ho dä yꞌo̱de, ꞌne mu̱ hingä nsuhu̱ dä za dä hyo̱xkägihu̱ nuꞌu̱ yä mfeni (Efes. 2:2). Ja ngu di handihu̱, xa mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä täpäbihu̱ näꞌä rä pekado di pe̱ꞌtsihu̱ pa hindä kadigihu̱ rä Zithu, ꞌne pa hingä hopäbihu̱ dä hyo̱xkägihu̱ näꞌä di mbeni nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi o̱te Äjuä. Hää, mähyoni xa gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ näꞌä di mändagihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne po gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ xä hyopäbi dä me̱ꞌtsi rä autorida.

2. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge ya xtä ñhokihu̱ pa gä o̱dehu̱? (Santiago 3:17).

² (Hñeti Santiago 3:​17, TNM). Santiago bi mää ge nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä mfädi Äjuä, geꞌu̱ ya «xä ñhoki pa dä yꞌo̱de». ¿Te di signifika nuya yä noya? Ge di debe gä mꞌu̱ihu̱ dispuesto gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida. Pe mu̱ nuyu̱ adi gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di nkontraui ko rä bolunta rä Zi Dada Jeoba, nuꞌmu̱ hindi debe gä o̱tehu̱ (Hech. 4:​18-20).

3. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba ne gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä umbäbi rä autorida?

³ Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba rä perfecto hindi jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱. Pe hää jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä autorida ngeꞌä nuyu̱ yä imperfecto (Sal. 19:7). Pe mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba xä umbäbi rä autorida rꞌa yä jäꞌi ngu yä dada ꞌne yä nänä, yä autorida de ha näꞌä rä luga o näꞌä rä hnini habu̱ di ꞌmu̱ihu̱ ꞌne yä anciano de rä mhuntsꞌi (Prov. 6:20; 1 Tes. 5:12; 1 Ped. 2:​13, 14). Ora di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei ꞌne di o̱tehu̱ nuyu̱ xä  tꞌumbäbi rä autorida, di udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei ꞌne di o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba. Ma gä handihu̱ te dä za gä pe̱fihu̱ pa dä za gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä tꞌumbäbi rä autorida mäske rꞌabu̱ jakägihu̱ xä ñhei.

4. ¿Por hanja ndunthi yä bäsjäꞌi hingi ho dä yꞌo̱te yä dada?

⁴ Mäpaya, nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi yä Testigo handi hanja märꞌa yä bäsjäꞌi hingi o̱te yä dada (2 Tim. 3:​1, 2). ¿Por hanja ꞌmu̱i ndunthi yä bäsjäꞌi nuꞌu̱ di porta njabu̱? Ngeꞌä rꞌaa di mbeni ge yä dada o yä nänä yä yohmi ꞌne hingi uni nꞌa rä hogä ejemplo. Märꞌa yä bäsjäꞌi di mbeni ge nuꞌu̱ yä konseho uni yä dada o yä nänä, xa xä ñhei o ya hindi sirbe ngeꞌä ya di ꞌmu̱ihu̱ ha mä nꞌa rä tiempo. Mu̱ nuꞌi grä bäsjäꞌi, ¿gi senti njabu̱ ꞌnehe? Ndunthi yä bäsjäꞌi xa di japäbi xä ñhei dä yꞌo̱de näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba ora enä: «Bätsihu̱, yꞌo̱te ri dadahu̱ mähye̱gi ko rä zi Hmuu, ngeꞌä geꞌä ri ꞌñehe gi pe̱hu̱» (Efes. 6:​1, TNM). ¿Te dä za dä maxꞌäꞌi pa gi pe̱fi nunä mhända?

5. ¿Por hanja dä za gä eñhu̱ ge rä Hesu bi ꞌñudi nꞌa rä hogä ejemplo de hanja di debe gä o̱tehu̱ mä dadahu̱ ꞌne mä nänähu̱? (Lucas 2:​46-52).

⁵ Rä Hesu go geꞌä nꞌa rä hogä ejemplo ꞌne utkägihu̱ hanja di debe gä o̱dehu̱ (1 Ped. 2:​21-24). Rä Hesu mrä perfecto, pe nuꞌu̱ yä dada hinä ꞌne rꞌabu̱ hingä geꞌä mi pe̱fi. Pe mäske njabu̱ rä Hesu bi me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne bi yꞌo̱te (Éx. 20:12). Ma gä handihu̱ te bi thogi nuꞌmu̱ rä Hesu mi pe̱ꞌtsi 12 nje̱ya (hñeti Lucas 2:​46-52). Rä Hesu bi ma ko nuꞌu̱ yä dada ꞌne yä ku pa ha Jerusalén pa dä ntini ha näꞌä rä ngo mi tꞌo̱tꞌe tatꞌä je̱ya. Mi uadi rä ngo José ꞌne María bi gu̱ rä ꞌñuu pa bi mengi ha yä nguu, pe nuꞌu̱ himbi da ngue̱nda ge rä Hesu himi pa kongeꞌu̱. Nuꞌmu̱ bi mengi pa bä honi, María go bi hyo̱xä rä thai rä Hesu po näꞌä xki thogi. Mäske rä Hesu mi pädi ge José ꞌne María go geꞌu̱ mi pe̱ꞌtsi rä responsabilida de xä hyandi ge gatꞌho yä bätsi xä mengi kongeꞌu̱, näꞌä ko ndunthi rä tꞌekꞌei bi xipäbiꞌu̱ por hanja xki gohi. Mäske José ꞌne María himbi bädi te mi signifika nuꞌu̱ yä noyaꞌu̱, rä Hesu bi sigi bi yꞌo̱te nuyu̱ yä dada myä imperfecto.

6, 7. ¿Te dä za dä matsꞌi yä bäsjäꞌi pa dä yꞌo̱te yä dada?

⁶ Bäsjäꞌi, ¿di jaꞌi xä ñhei gi yꞌo̱te ri dada o ri nänä ora nuyu̱ di komete yä error, o nuꞌmu̱ hindi komprendeꞌi? ¿Te dä za dä maxꞌäꞌi pa gi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne gi yꞌo̱te? Nꞌaa, beni te di senti rä Zi Dada Jeoba. Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu, xa di johya ꞌne di numäñhoꞌi ora handi ge gi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi yꞌo̱te ri dada ꞌne ri nänä mäske rꞌabu̱ nuꞌu̱ hindi komprendeꞌi o hingi pe̱ꞌtsi nraso (Col. 3:20).

⁷ Yoho, mbeni te di senti ri dada ꞌne ri nänä. Ri dada ꞌne ri nänä xa di johya ora handi ge gi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi yꞌo̱te mäske rꞌabu̱ di jaꞌi xä ñhei. Ora gi pe̱fi njabu̱, nuꞌu̱ mänꞌa ma dä me̱tsꞌä rä komfiansa ꞌne rꞌamätsꞌu̱u̱ ma gi fu̱di gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi kongeꞌu̱ (Prov. 23:​22-25). Nꞌa rä zi ku de rä dähni Bélgica rä thuhu Alexandre enä: «Ora dä fu̱di dä o̱te mä dada ꞌne mä nänä, mänꞌa dä ntsitsꞌihe xä ñho. Dä handi hanja nubye̱ mänꞌa bi nja rä mhäte ꞌne rä johya ha mä familia». b Hñuu, beni ge mu̱ dende nubye̱ gi yꞌo̱te ri dada ꞌne ri nänä, ma dä häñꞌäꞌi ndunthi yä benefisio xudi ndämäni. Paulo, nꞌa rä bäsjäꞌi de rä dähni Brasil enä: «Dä nxadi gä o̱te mä dada ꞌne mä nänä ꞌne geꞌä xä maxkägi pa gä o̱te rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä autorida». Pe, ¿gi pädi? Ja mä nꞌa rä däta raso de por hanja di debe gi yꞌo̱te ri dada ꞌne ri nänä. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Pa dä maꞌi xä ñho ꞌne dä za gi ꞌmu̱i po ndunthi rä tiempo ha rä xiꞌmhai» (Efes. 6:​2, 3, TNM).

8. ¿Por hanja rꞌa yä bäsjäꞌi xä desidi dä yꞌo̱te yä dada mäske rꞌabu̱ di japäbi xä ñhei?

 ⁸ Ndunthi yä bäsjäꞌi, ko rä tiempo xä hyandi ge pa yä ñhouise̱ ora o̱te yä dada ꞌne yä nänä. Nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Luiza —rä mengu ꞌnehe de rä dähni Brasil— pede hanja ri mu̱di himi ntiende por hanja yä dada po nꞌa rä tiempo himi hopäbi dä me̱ꞌtsi nꞌa rä telefono ja ngu nuꞌu̱ märꞌa yä bäsjäꞌi. Pe mꞌe̱fa nunä nxutsi bi da ngue̱nda ge yä dada ho̱nse̱ mi hombäbi rä ñho. Nunä nxutsi enä: «Di handi ge ora ri dada ꞌne ri nänä te di proibiꞌi o te di mändaꞌi gi pe̱fi, hindi signifika ge xo̱tꞌe ri yꞌe̱ pa njabu̱ hinte dä za gi pe̱fi. Sino ꞌñenä go gi pa ha nꞌa rä bo̱jä ꞌne xiꞌi gi hñutsꞌi ri cinturón de seguridad pa njabu̱ gi su ri bida». Mä nꞌa rä bäsjäꞌi rä mengu Estados Unidos —rä thuhu Elizabeth— mää ge ꞌnehe rꞌabu̱ di japäbi xä ñhei dä yꞌo̱te rä dada ꞌne rä nänä. Nunä nxutsi enä: «Ora jakägi xä ñhei gä o̱te mä dada o mä nänä o di senti ge nuꞌu̱ hingi pe̱ꞌtsi nraso, di trata gä beni hanja märꞌa yä mꞌiki xä sugägi de nꞌa rä peligro ora dä o̱de näꞌä bi mändagi. ¡Geꞌä faxkägi pa gä o̱te!». Mä nꞌa rä nxutsi rä thuhu Monica —de rä dähni Armenia— mää ge xä hyandi ge nzäntho xä mabi xä ñho ora o̱te rä dada ꞌne rä nänä ke ora hingi o̱te.

9. ¿Te di mbeni ndunthi yä jäꞌi de nuꞌu̱ yä ley xä hñutsꞌi yä gobiernu ꞌne yä autorida?

⁹ Ndunthi yä jäꞌi di rekonose ge faxte yä gobiernu ꞌne yä autorida ꞌne ge xä ñho rꞌa de nuꞌu̱ yä mhända uni (Rom. 13:1). Pe ora ja nꞌa rä ley o nꞌa rä mhända näꞌä xä ñhei, yä jäꞌi ya hingi ho dä yꞌo̱de. Por ejemplo, ndunthi yä jäꞌi hingi ho dä gutꞌi yä impuesto. Ha nꞌa de nuꞌu̱ yä dähni bi kohi ha Europa, nꞌa de kada goho yä jäꞌi di mbeni ge mu̱ xa xä mädi yä impuesto, nuꞌmu̱ hindi debe dä gutꞌi. Hänge yä jäꞌi de näꞌä rä dähniꞌä hingi jutꞌi kasi mädee de nuꞌu̱ yä impuesto adi rä gobiernu.

10. ¿Por hanja di o̱tehu̱ yä gobiernu ꞌne yä autorida mäske rꞌabu̱ hindi hohu̱ nuꞌu̱ yä ley hutsꞌi?

¹⁰ Rä Mäkä Tꞌofo mää ge yä gobiernu xä japi xä sufri yä jäꞌi. ꞌNehe mää ge rä Zithu go geꞌä di kontrola yä gobiernu ꞌne ge mänꞌitꞌho ma dä thäki (Sal. 110:​5, 6; Ecl. 8:9; Luc. 4:​5, 6). Pe, ¿gi pädi? Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe enä: «Nuꞌu̱ toꞌo no̱ꞌtuä yä tsꞌu̱tꞌhui, go geꞌu̱ no̱ꞌtuä nuꞌä xä mända Äjuä ꞌnehe». Hää, mäske rꞌabu̱ yä gobiernu hingä geꞌä pe̱fi, rä Zi Dada Jeoba xä hyopäbi dä me̱ꞌtsi rä autorida pa njabu̱ dä nja rä orden ꞌne Näꞌä di mändagihu̱ gä o̱tehu̱, gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei, ꞌne gä jutꞌihu̱ nuꞌu̱ yä impuesto adi (Rom. 13:​1-7). Rꞌabu̱ dä za gä sentihu̱ ge nuꞌu̱ yä ley xä hñutsꞌi yä gobiernu xa xä ñhei o ge nꞌa rä injustisia näꞌä di mändagihu̱ gä pe̱fihu̱. Pe koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba di mändagihu̱ gä o̱tehu̱ yä gobiernu ꞌne yä autorida, nuju̱ di o̱dehu̱ nuꞌu̱ yä ley xä hñutsꞌi. Pe rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe engägihu̱ ge hingä o̱tehu̱ yä gobiernu ꞌne yä autorida, ora di mändagihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di nkontraui ko rä bolunta (Hech. 5:29).

11, 12. Ja ngu di handihu̱ ha Lucas 2:​1-6, ¿te bi me̱fi José ꞌne María ꞌne te mä jäpi bi hñäni? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

 ¹¹ José ꞌne María bi hñutsꞌi nꞌa rä hogä ejemplo de hanja di debe gä o̱tehu̱ yä autorida mäske rꞌabu̱ xä ñhei näꞌä di mändagihu̱ (hñeti Lucas 2:​1-6). Por ejemplo, nuꞌmu̱ María mi pe̱ꞌtsi kasi gu̱to nzänä de mi datꞌhi ꞌne ya himi ꞌme̱di ndunthi pa xä mꞌu̱i rä zi bätsi, näꞌä rä gobiernu de Roma mrä thuhu César Augusto bi mända dä tꞌo̱tꞌe nꞌa rä censo. Hänge José ꞌne María mi debe dä ma ha Belén pa dä rejistra yä thuhu. ¿Gi kamfri ge José ꞌne María mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta raso pa hinxä ma ha Belén ja ngu xki mända César Augusto? Nunä ley xa xmä ñhei, ngeꞌä José ꞌne María pe̱ꞌtsi te ma xä ñꞌo 150 kilometro (93 milla) ꞌne ma xä rꞌani ha rꞌa yä tꞌo̱ho̱. María mi pädi ge mi yabu̱ ꞌne ma xä zabi ndunthi. Zäi ge tanto José ngu María mi tsu ge näꞌä zi bätsi xä mꞌu̱i ha rä ꞌñuu. Pe ma gä handihu̱ te bi me̱fi.

¹² Mäske José ꞌne María mi pe̱ꞌtsi yä däta raso pa xä mää ge himi tsa dä me̱fi näꞌä bi mända rä gobiernu; nuꞌu̱ bi yꞌo̱de ꞌne rä Zi Dada Jeoba bi jäpi po näꞌä bi me̱fi. María bi tso̱ni xä ñho ha Belén, bi mꞌu̱i xä ñho näꞌä rä zi bätsi ꞌne njabu̱ bi kumpli nꞌa rä profecía näꞌä mi ehe ha rä Mäkä Tꞌofo (Miq. 5:2).

13. ¿Te ma dä thogi mu̱ kada nꞌa de gekhu̱ di o̱tehu̱ yä autorida?

¹³ Ora di o̱tehu̱ yä autorida, ehe yä benefisio tanto pa gekhu̱ ngu pa märꞌa yä jäꞌi. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ora di o̱tehu̱ yä autorida, di mpontꞌuihu̱ yä kastigo (Rom. 13:4). ꞌNehe ora yä autorida handi ge yä testigo rä Jeoba o̱de näꞌä di mändaꞌu̱, asta di paati näꞌä di mbeni de gekhu̱. Geꞌä bi thogi ha Nigeria o̱tꞌe rꞌa yä je̱ya. Nꞌa rä pa, rꞌa yä soldado bi yu̱tꞌi ha nꞌa rä Ngu de gä Mhuntsꞌi ngeꞌä mi honi nuꞌu̱ yä jäꞌi himi ꞌne dä gutꞌi yä impuesto ꞌne mi ja yä uelga. Pe näꞌä rä soldado mi mända bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ märꞌaa: «Po̱nihu̱ de gekua, yä testigo rä Jeoba nuyu̱ hingi ja yä uelga ꞌne jutꞌi yä impuesto». Hää, mu̱ kada nꞌa de gekhu̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di ꞌne di pe̱fihu̱ näꞌä di mända yä autorida, ndunthi yä jäꞌi ꞌne yä autorida ma dä da ngue̱nda tenguꞌu̱ yä mꞌu̱i yä testigo rä Jeoba, ꞌne rꞌabu̱ geꞌä dä za dä ñämbäbi yä te mä kuhu̱ (Mat. 5:16).

14. ¿Te bi me̱fi nꞌa rä zi nju pa bi logra bi paati näꞌä mi mbeni de yä autorida?

 ¹⁴ Rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ yä autorida. Nꞌa rä zi nju rä mengu Estados Unidos rä thuhu Joanna enä: «Xa mi jakägi xä ñhei gä o̱te yä autorida. Ngeꞌä po yä tsꞌokiꞌu̱ mä familia bi thogi ndunthi yä injustisia». ¿Te bi me̱fi Joanna pa bi logra bi paati näꞌä mi mbeni de yä autorida? Nꞌaa, yä himbi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä notisia habu̱ mi ñä en kontra de yä autorida (Prov. 20:3). Yoho, bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi yꞌapäbi ge dä matsꞌi pa dä gamfri näꞌä di promete rä Mäkä Tꞌofo hingä näꞌä di promete nuꞌu̱ yä gobiernu mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai (Sal. 9:​9, 10). ꞌNe hñuu, bi nxadi näꞌä rä imformäsio rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba, habu̱ xikägihu̱ ge hindi debe gä nthintꞌihu̱ ha yä politika, ge di debe gä o̱tehu̱ yä autorida ꞌne hindi debe gä ñähu̱ en kontra de geꞌu̱ (Juan 17:16). Joanna nubye̱ enä ge xä zamäñho ꞌne xä senti nꞌa rä tsaya ha rä mfeni ngeꞌä pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei yä autorida ꞌne o̱te.

15. ¿Por hanja rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ näꞌä di mända rä hnini rä Zi Dada Jeoba?

¹⁵ Rä Zi Dada Jeoba adi gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ xä hñutsꞌi pa dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi (Heb. 13:17). Ñhesukristo go geꞌä mä Liderhu̱ ꞌne di pädihu̱ ge näꞌä rä perfecto. Pe nuꞌu̱ yä jäꞌi xä huahni nuua ha rä Xiꞌmhai pa dä gu̱nkägihu̱, nuꞌu̱ xä mꞌu̱i ko rä pekado ja ngu gatꞌho nuju̱. Po geꞌä, rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ ora di mändagihu̱ te gä pe̱fihu̱. Geꞌä bi senti ꞌnehe rä apostol Pedro. Ha näꞌä rä Ley bi tꞌumbäbi Moisés, rä Zi Dada Jeoba mi proibi dä tsꞌi rꞌa yä zuꞌue. Pe nꞌa rä pa, nꞌa rä e̱nxe̱ bi mändabi rä apostol Pedro ge nubye̱ mi debe dä zi nuꞌu̱ yä zuꞌueꞌu̱. Rä apostol Pedro asta hñu mꞌiki bi mää ge hingä ma xä zi nuꞌu̱ yä zuꞌueꞌu̱ (Hech. 10:​9-16). Rä apostol Pedro himbi ho näꞌä bi mhändabi, ngeꞌä xki nzäi dä me̱fi näꞌä mi mända nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moisés. Mu̱ rä apostol Pedro bi japäbi xä ñhei dä yꞌo̱te nꞌa rä e̱nxe̱ näꞌä mrä perfecto, zäi ge nuju̱ mänꞌa di jakägihu̱ xä ñhei gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu, ngeꞌä nuꞌu̱ yä imperfecto ja ngu nuju̱.

16. ¿Hanja bi ꞌñudi rä apostol Pablo ge xki ñhoki pa dä yꞌo̱de? (Hechos 21:​23, 24, 26).

¹⁶ Rä apostol Pablo bi ꞌñudi ge ꞌnehe xki ñhoki pa dä yꞌo̱de, mäske zäi ge rꞌabu̱ bi hyandi ge yä hingä mi mähyoni näꞌä mi mhändabi dä me̱fi. Nuꞌu̱ yä kristianu myä judío, xki yꞌo̱de hanja yä jäꞌi mi mää ge rä apostol Pablo mi xani yä ntꞌudi nuꞌu̱ mi nkontraui ko näꞌä rä Ley xki tꞌumbäbi Moisés (Hech. 21:21). Hänge nuꞌu̱ yä anciano de Jerusalén, bi ꞌñembäbi rä apostol Pablo ge xä ꞌñuti yä jäꞌi ge hingä mäjuäni näꞌä mi mhää de geꞌä. Pa geꞌä, bi tꞌembäbi ge xä ma ha rä templo ko mä goho yä jäꞌi pa xä nxu̱ki ja ngu mi mända rä Ley Moisés. Rä apostol Pablo mi pädi ge hingä mäjuäni näꞌä xki mängä yä jäꞌi de geꞌä, ꞌne ge yä kristianu ya hingä mi ja mꞌe̱di dä mꞌu̱i ja ngu mi mända nuꞌu̱ yä Ley. Pe mäske njabu̱, näꞌä mäntꞌä bi me̱fi näꞌä bi mändabi yä anciano de Jerusalén. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Rä hyaxꞌä Pablo bi zitsꞌi nuꞌu̱ goho yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne bi nxu̱ki mähye̱gi kongeꞌu̱» (hñeti Hechos 21:​23, 24, 26, TNM). Koꞌmu̱ rä apostol Pablo bi me̱fi näꞌä bi mhändabi mäske ya himi ja mꞌe̱di, njabu̱ bi mfaxte pa bi mꞌu̱i unido rä mhuntsꞌi ꞌne himbi nja yä dibisio (Rom. 14:​19, 21).

17. ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä zi nju Stephanie?

¹⁷ Mi ja nꞌa rä tꞌu̱kä grupo habu̱ Stephanie ko rä däme mi faxte ko ndunthi rä johya pa mi predikabi yä jäꞌi de mä nꞌa rä idioma. Nꞌa rä pa, rä ngu Betel bi mända dä thäki näꞌä rä grupoꞌä. Tanto Stephanie ko rä däme ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä ku mi apoya, bi mhändabi dä mengi ha näꞌä rä mhuntsꞌi de näꞌä rä idioma mi pädiꞌu̱. Rä zi nju Stephanie enä: «Xa dä mꞌu̱kä triste ngeꞌä bi thäki näꞌä rä grupo, ꞌne nuga ndi senti ge himi japäbi  mꞌe̱di rä mfatsꞌi ha näꞌä rä mhuntsꞌi bi ꞌme̱nkägihe». Pe mäske njabu̱, nunä zi nju bi desidi dä yꞌo̱de näꞌä bi mhändabi ꞌne nubye̱ enä: «Ko rä tiempo dä ntiende por hanja yä ku bi tomä nunä desision. Dä da ngue̱nda ge ha rä mhuntsꞌi mi ꞌmu̱i ndunthi yä zi ku nuꞌu̱ mi se̱he̱ ꞌne ninꞌa de nuꞌu̱ yä familia himi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Hänge mä däme ꞌne nuga, bi zo̱ho̱ dä njahe ngu nꞌa rä dada ꞌne nꞌa rä nänä pa nuꞌu̱ yä zi ku. Nubye̱ di uti de rä Mäkä Tꞌofo nꞌa rä zi nju näꞌä xki hye̱gi de dä ꞌme̱päbi rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe asta mänꞌa di pe̱ꞌtsi mä ndunthi rä tiempo pa gä nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä japi dä ze̱di mä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba». Pa ri uadi, rä zi nju Stephanie enä: «Di pe̱ꞌtsi nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi ngeꞌä di pädi ge mäske xä jakägi xä ñhei, xa xtä o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä o̱te näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba po mäde de rä hnini ꞌne nuꞌu̱ yä ku gu̱tꞌi rä ꞌñuu».

18. ¿Te mä benefisio di hänihu̱ ora di pe̱fihu̱ näꞌä di mhändagihu̱?

¹⁸ Gatꞌho dä za gä pädihu̱ hanja di debe gä ñhokihu̱ pa gä o̱dehu̱. Mäske rä Hesu bi sufri ꞌne bi thogi ndunthi yä xuñha, rä Mäkä Tꞌofo mää ge näꞌä bi bädi bi me̱päbi «rä paha Äjuä po nuꞌä bi sufri» (Heb. 5:8). Ja ngu rä Hesu, nuju̱ dä za gä udihu̱ ꞌnehe ge xtä ñhokihu̱ pa gä o̱dehu̱ mäske di thogihu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento. Por ejemplo, durante rä COVID-19 bi mhändagihu̱ ge yä hingä ntinihu̱ ha yä Ngu de gä Mhuntsꞌi nixi gä predikahu̱ ha yä nguu. Xi nuꞌi, ¿te gä pe̱fi? Zäi ge gä o̱de mäske bi jaꞌi xä ñhei ꞌne geꞌä bi ñäni ri te, bi maxꞌäꞌi gi mꞌu̱i unido ko yä ku, ꞌne gä johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba. Nubye̱ hää, dä za gä mäñhu̱ ge ya xtä ñhokihu̱ pa gä o̱dehu̱ gatꞌho näꞌä ma dä mhändagihu̱ xti ꞌñepu̱ rä däta tribulación. Hää, mu̱ gä udihu̱ ge xtä ñhokihu̱ pa gä o̱dehu̱, ¡geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä ñäni mä tehu̱! (Job 36:11).

19. Xi nuꞌi, ¿por hanja gi ne gi ꞌñudi ge ya xkä ñhoki pa gi yꞌo̱de?

¹⁹ Ha nunä ntꞌudi dä nxadihu̱, dä handihu̱ hängu yä benefisio ꞌne yä jäpi di hänihu̱ ora di o̱dehu̱. Pe nuju̱ xtä desidihu̱ gä o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gatꞌho näꞌä di mändagihu̱, ngeꞌä xa di mädihu̱ ꞌne di ne gä johyabihu̱ rä koraso (1 Juan 5:3). Nunka ma dä za gä juꞌtihu̱ rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho näꞌä xä me̱fi po gekhu̱ (Sal. 116:12). Pe ja nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä hää dä za gä pe̱fihu̱: ¡Gä pe̱fihu̱ näꞌä di mända rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ xä hyopäbi dä me̱ꞌtsi rä autorida! Hää, ora di o̱dehu̱ di udihu̱ ge di pe̱ꞌtsihu̱ näꞌä rä mfädi bi ehe de rä Zi Dada Jeoba ꞌne njabu̱ di johyabihu̱ rä koraso (Prov. 27:11).