Yä ku de rä ngu Betel, ya mi o̱tꞌe thogi de nꞌa nje̱ya de mi ntsaui dä hyoki nꞌa rä estación de gä radio näꞌä mrä thuhu WBBR. Nunä estación mi kohi ha rä hnini Staten Island (Nueva York). Nuꞌu̱ yä ku, mꞌe̱tꞌo bi ze̱ki nuꞌu̱ yä zaa mi ꞌmahni ꞌne bi goki xä ñho näꞌä rä hai. ꞌNepu̱ bi hyoki nꞌa rä däta nguu habu̱ ma xä mꞌu̱i yä me̱fi ꞌne bi hyoki nꞌa rä to̱nꞌgu habu̱ ma xä me̱ꞌtsi gatꞌho nuꞌu̱ yä aparato pa näꞌä rä estación de gä radio. Mi uadi nuya yä ꞌme̱fi, yä ku bi mu̱di bi conecta nuꞌu̱ yä aparato pa segun ya xä mu̱di xä mpe̱fi ꞌne xä ntꞌo̱de näꞌä rä radio. Pe tobe bä ehe märꞌa yä xuñha ꞌne mä ndunthi rä ꞌme̱fi.

Mꞌe̱tꞌo mi debe dä tsꞌu̱ti nꞌa rä antena ha yoho yä poste nuꞌu̱ mi pe̱ꞌtsi 61 yä metro rä ñhetsꞌi (200 pies). Pe näꞌä antena mi pe̱ꞌtsi 91 yä metro rä maa (300 pies). Yä ku xa bi ntsaui pe hingä ꞌmestho bi logra. Pe nuyu̱ yä ku mi pädi ge rä Zi Dada Jeoba ma xä matsꞌi, ꞌne hää bi njabu̱. Rä ku Calvin Prosser, näꞌä toꞌo bi mfaxte ꞌnehe ha nuya yä ꞌme̱fi bi ꞌñenä: «Mu̱ xtä lograhe ꞌmestho, zäi ge xtä mbenihe ge xa dyä bibohe ꞌne go xtä exä mä nsuhe». Pe nuyu̱ yä zi ku go bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä bi hyandiꞌu̱ xä ñho hanja bi umbäbi rä mfatsꞌi. Pe yä xuñha tobe hixki uadi.

Pa näꞌä rä tiempoꞌä, ja mi fu̱di mri imbenta yä estación de gä radio. Yä ku bi konsigi nꞌa rä aparato näꞌä mi ja mꞌe̱di pe ya mrä usado. En lugar de xä dai nꞌa rä micrófono, nuꞌu̱ yä ku bi usa nꞌa rä telefono näꞌä mrä korriente. Ora ya bi uadi bi conecta, nꞌa rä xui de rä zänä febrero bi desidi dä hyandi mu̱ hää ya xki hogi näꞌä estación de gä radio o hinä. Nuꞌu̱ yä ku bi desidi bi tuti yä jähñä. Rä ku Ernest Lowe mi thede  ora mi beni hanja bi thogi. Mentä nuꞌu̱ yä ku mi tuhu, bi nzu̱ni rä telefono ꞌne mi geꞌä rä ku Rutherford. b Nuni ku mi ꞌmu̱i ha Brooklyn (Nueva York). Nuni hnini mi kohi 25 yä kilometro (15 millas) rä yabu̱. Rä ku Rutherford xki tso̱ge rä radio ꞌne bi yꞌo̱de näꞌä estación de gä radio habu̱ ndi tuhuhe.

Näꞌä ku bi ꞌñengägihe: «¡ꞌÑenä di ntuhni yä mixi, ya koꞌtä ri nehu̱!». Yä ku bi ntsa ꞌne mäntꞌä bi hueꞌti yä aparato. ¡Pe xa dä johyahe ngeꞌä ya xki hogi nunä estación de gä radio!

Rä 24 de febrero de 1924, ha näꞌä rä mu̱di programä bi tꞌe̱ntsꞌi pa dä yꞌo̱de yä jäꞌi, rä ku Rutherford bi ꞌñembäbi yä jäꞌi: «Nunä estación de gä radio, bi thoki pa dä tꞌungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ja ngu bi mända rä Kristo ꞌne pa drä fatsꞌi gatꞌho yä jäꞌi dä ntiende ko yä Biblia te thogi ha nuya yä pa di ꞌmu̱ihu̱».

Nunä mu̱di programä xa bi bo̱ni xä ñho. Yä ku bi usa nunä erramienta durante 33 yä je̱ya, pa njabu̱ yä jäꞌi bi za bi yꞌo̱de rä Noya Äjuä.

Po rä julio de rä 1924, yä Estudiantes de la Biblia bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta mhuntsꞌi ha rä hnini Columbus (Ohio). Ha nunä mhuntsꞌi, bi ntini yä ku de gatꞌho rä Xiꞌmhai pa bi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä thoꞌtsi bi tꞌuni ha yä ñhäki alemán, árabe, francés, griego, húngaro, ha nuꞌu̱ yä ñhäki mi fädi ha nuꞌu̱ yä luga bi kohi ha rä norte de Europa, ha rä ñhäki inglés, italiano, lituano, polaco, ruso ꞌne ha rä ñhäki ucraniano. Rꞌa yä discurso bri thoꞌtsi ha rä radio. Yä ku ꞌnehe bi mända drä ju̱ki yä notisia ha rä periodiko de näꞌä mi thogi ha näꞌä däta mhuntsꞌiꞌä. Näꞌä rä periodiko mrä thuhu Ohio State Journal.

Näꞌä njuebe 24 de julio, thogi de 5.000 yä ku bi bo̱ni bi ungä ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä. Bi uni kasi 30.000 yä mfistꞌofo ꞌne yä mꞌotho nuꞌu̱ yä jäꞌi bi asepta nꞌa rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo. Rä revista The Watch Tower bi ꞌñenä: «Nunä rä pa de rä däta mhuntsꞌi gehnä mänꞌa xa bi rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya».

Ha mismo näꞌä rä däta mhuntsꞌi, näꞌä rä pa mbehe 25 de julio, ha näꞌä thoꞌtsi bi uni rä ku Rutherford, himbi ntsu bi hñeti nꞌa rä he̱ꞌmi habu̱ mi mää ge yä majhä de yä nijä, yä politiko, yä mpa, «go gehyu̱ mi koꞌtuäbi yä da yä jäꞌi pa hindä bädi näꞌä mäjuäni de Äjuä». ꞌNehe bi mää hanja nuyu̱, mi apoya nuꞌu̱ yä dähni mi forma näꞌä rä grupo mi fädi ngu rä Sociedad de Naciones ꞌne mi ñꞌetsꞌi «ge mi geꞌä rä  Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä nuua ha rä Xiꞌmhai». Yä ku pe̱ꞌtsi te mi debe dä gu̱ rä balo pa hindä ntsu ꞌne geꞌä ma xä xipäbi yä jäꞌi ora ma xä bo̱ni xä predika.

Rä revista The Watch Tower bi ꞌñenä: «Nuꞌu̱ yä soldado rä Hmuu bi ntini ha nunä däta mhuntsꞌi de rä hnini Columbus, xa bi ze̱di yä jamfri [ . . . ], hänge nuyu̱ hingä ma dä ntsu dä predika mäske ma dä ꞌñepäbi ndunthi yä ntꞌu̱tsate». Rä ku Leo Claus, ꞌnehe bi ntini ha näꞌä däta mhuntsꞌi ꞌne bi ꞌñenä: «Di beni ge mi uadi näꞌä däta mhuntsꞌi, ko ndunthi rä johya ndi ꞌmu̱ihe desidido gä umbäbihe nunä mensaje gatꞌho yä jäꞌi».

Po rä zänä oktubre, yä Estudiantes de la Biblia, bi mu̱di bi predika ko rä tratado Ecclesiastics Indicted (Eclesiásticos denunciados). Yä ku bi uni yä miyontho de nuya yä tratado. ¿Te mi hutsꞌi ha nunä tratado? Näꞌä xki heti rä ku Rutherford habu̱ mi mää nuꞌu̱ yä tsꞌo ꞌme̱fi yä majhä. Ha näꞌä rä zi tꞌu̱kä hnini mrä thuhu Cleveland (Oklahoma), rä ku Frank Johnson bi uadi bi umbäbi yä jäꞌi näꞌä tratado 20 minuto änte de ke märꞌa yä ku xä thogi po geꞌä. Ha näꞌä rä luga habu̱ bi tokabi dä predika, yä jäꞌi xa bi nkue̱ ꞌne mi honi näꞌä ku pa te xä yꞌo̱tpäbi, hänge näꞌä bi ñꞌägi ha nꞌa rä nijä mentä mi to̱ꞌmi yä ku dä thogi po geꞌä. Koꞌmu̱ hinto mi yꞌoni ha rä nijä, bi yꞌe̱ntꞌi nꞌa rä tratado ha rä Biblia rä majhä, ꞌne bi yꞌe̱ntsꞌi nꞌa ha kada nꞌa rä thuhni ꞌne mäntꞌä bi bo̱ni de gehni. Pe tobe bi umbäbi rä tiempo pa bi zoogi näꞌä tratado ha mä yoho yä nijä.

ꞌNepu̱ bi ma habu̱ xki gohi dä nthe̱ui yä ku. Bi ñꞌägi ha nꞌa rä gasolinera pe xa bi nsu. Hänge mäske ja bi thogini nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi, nuyu̱ himbi hyandi rä ku Frank. Nguntꞌä bi zo̱ho̱ yä ku ꞌne bi maꞌu̱ de gehni.

Mä nꞌa rä ku, beni näꞌä bi thogi näꞌä rä pa ꞌne bi ꞌñenä: «Dä thogihe ko rä karro ndelante de nuꞌu̱ hñuu yä nijä. Ya mi yꞌoni ngu 50 yä jäꞌi thi de ha kada nꞌa de nuꞌu̱ yä nijä. Rꞌaa ya mi heti näꞌä rä tratado xki zoogi rä ku Frank, ꞌne märꞌaa mi uti näꞌä rä majhä. Ndi sentihe ge ya ma xä zu̱kägihe nuꞌu̱ yä jäꞌi. Pe di umbäbihe njamädi rä Zi Dada Jeoba ge bi sugägihe ꞌne bi maxkägihe pa dä po̱nihe de gehni».

Ha märꞌa yä dähni de rä Xiꞌmhai, yä Estudiantes de la Biblia ꞌnehe bi gu̱ rä balo ꞌne himbi ntsu dä predika. Por ejemplo ha rä dähni Francia, rä ku Józef Krett bi predikabi nuꞌu̱ yä jäꞌi xki ꞌñehe de rä dähni Polonia ꞌne mi mpe̱fi de gä minero. ꞌNehe bi tꞌembäbi dä uni nꞌa rä thoꞌtsi mrä thuhu «Mänꞌitꞌho ma dä nuhu nuꞌu̱ xä du». Mi bädi nꞌa rä majhä ge yä ku mi mbitabi yä jäꞌi pa dä ma dä yꞌo̱de nunä thoꞌtsi, näꞌä majhä bi kombense nuꞌu̱ yä jäꞌi pa hindä ma. Pe yä jäꞌi ꞌñenä go bi tꞌembäbi ge dä ma. Bi ntini thogi de 5.000 yä jäꞌi, ꞌne asta rä majhä bi ma bä o̱de näꞌä thoꞌtsi bi tꞌuni. Rä ku Krett bi mbitabi näꞌä majhä dä ꞌñudi ko rä Mäkä Tꞌofo mu̱ xa mäjuäni näꞌä mi uti yä jäꞌi, pe näꞌä himbi ne. Koꞌmu̱ nuꞌu̱ yä zi jäꞌi xa mi ne dä bädi mä nꞌa tu̱i, rä ku Krett bi umbäbi gatꞌho nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi mi hñä, ꞌne bi imformä ge nuꞌu̱ yä jäꞌi xa mi tuthe de rä Noya Äjuä (Amós 8:11).

Ha nuꞌu̱ yä luga de África, rä ku Claude Brown bi hñätsꞌi rä Noya Äjuä ha näꞌä rä luga mi fädi ngu Costa de Oro (mäpaya fädi ngu Ghana). Nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi ꞌne nuꞌu̱ yä thoꞌtsi bi uni, bi mfaxte pa njabu̱ mäntꞌä bi fädi de rä Noya Äjuä ha näꞌä rä dähniꞌä. Nꞌa rä jäꞌi mrä thuhu John Blankson, mi estudia pa dä bädi te yä thuhu nuꞌu̱ yä ꞌñethi ja ha nꞌa rä farmacia. ꞌNe nꞌa rä pa bi yꞌo̱de nꞌa de nuꞌu̱ yä thoꞌtsi bi uni rä ku Claude Brown, ꞌne mäntꞌä bi da ngue̱nda ge xki dini näꞌä mäjuäni de rä Noya Äjuä. Mi thogi rä tiempo bi beni näꞌä bi thogi ꞌne bi ꞌñenä: «Näꞌä mäjuäni de rä Noya Äjuä xa mi nupkägi mä mfeni, ꞌne ndi pete nuꞌu̱ märꞌa yä yꞌoskuela».

Nꞌa rä pa, John Blankson bi ma ha rä nijä pa bä ambäbi rä majhä por hanja mi udi de rä Trinida mu̱ ha rä Biblia hinte udi de gehnä. Näꞌä majhä xa  bi nkue̱ ꞌne bi gui de gehni. Bi ꞌñembäbi: «¡Nuꞌi hingrä kristianu, nuꞌi rä bätsiꞌi rä Diablo! ¡Po̱ni de gekua!».

Mi tso̱ni ha rä nguu John Blankson, bi yꞌopäbi nꞌa rä karta näꞌä rä majhä habu̱ bi yꞌapäbi ge ante märꞌa yä jäꞌi, dä ꞌñudi habu̱ udi rä Mäkä Tꞌofo de rä Trinida. Pe näꞌä majhä bi ꞌñembäbi ge dä presenta ko rä director de näꞌä skuela habu̱ mi estudia. Mi tso̱ni John, rä director bi ꞌñembäbi: «¿Mäjuäni ge gä opäbi nꞌa rä karta näꞌä rä majhä?».

John bi dädi: «Hää director, geꞌä dä pe̱fi».

Näꞌä director bi mändabi John ge dä yꞌofo mä nꞌa rä karta pa dä yꞌapäbi rä mpumbäte näꞌä majhä. Hänge John bi yꞌofo näꞌä karta ꞌne bi ꞌñembäbi näꞌä majhä:

«Mä director bi mändagi gä opꞌäꞌi nꞌa rä karta pa gä aꞌi rä mpumbäte. Nuga di ꞌmu̱i dispuesto gä adi rä mpumbäte mu̱ nuꞌi ꞌnehe gi rekonose ge nuꞌi hingä geꞌä gi xahni yä jäꞌi».

Näꞌä director bi ꞌñembäbi John: «¿Xa mäjuäni ge geꞌä gi ne gi xipäbi?».

«Hää director, ho̱nse̱nä di ne gä xipäbi».

«Nuꞌmu̱ ya hindä za gi sigi ha nunä skuela. ¿Hanja gi ñä xä ntsꞌo de näꞌä rä majhä udi ha näꞌä nijä de rä gobiernu, ꞌne tobe gi to̱ꞌmi ge rä gobiernu dä rꞌaꞌi rä ꞌme̱fi?».

John bi dädi: «Pe director, […] ora nuꞌi gi xankägihe ꞌne di pe̱ꞌtsihe yä duda, ¿hingä mäjuäni ge dä za gä o̱the yä ntꞌani?».

Näꞌä bi ꞌñenä: «¡Hää mäjuäni!».

«Geꞌä bi thogi ko näꞌä majhä. Koꞌmu̱ udi de rä Mäkä Tꞌofo, nuga ho̱nse̱ dä o̱tuäbi nꞌa rä ntꞌani. Mu̱ näꞌä majhä himbi za bi dädi näꞌä ntꞌani, ¿por hanja gi mändagi gä apäbi rä mpumbäte?».

Rä director ya himbi yꞌe̱ni John Blankson de rä skuela ꞌne ya himbi me̱hni näꞌä karta.

Mi uadi rä je̱ya, rä revista The Watch Tower bi ꞌñenä: «Dä za gä eñhu̱ ngu David: “Nuꞌi go ma gi rꞌakägi rä tsꞌe̱di pa gä tähä rä tuhni; ma gi japäbi nuꞌu̱ mä nkontra dä dagi ante geki” (Sal. 18:39). Nunä je̱ya xtä handihu̱ rä yꞌe̱ mä zi Hmuuhu̱. [ . . . ] Nuꞌu̱ ya xä nxixtehe [ . . . ] xa xä ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä ko ndunthi rä johya».

Pa mi uadi rä je̱ya, yä ku bi hyoni rä modo hanja dä predika mä ndunthi ko rä mfatsꞌi rä radio. Yä ku bi mu̱di bi hyoki mä nꞌa rä estación de gä radio getbu̱ de rä hnini Chicago (Estados Unidos). Nunä estación bi hñuꞌtsuäbi WORD. Nunä noya de gä inglés ri bo̱ni NOYA, hänge yä ku bi usa pa bi ne bi mää ge dende ha nunä estación ma xä tꞌungä ntꞌo̱de rä NOYA Äjuä. Bri usa nꞌa rä aparato tꞌembäbi rä transmisor de gä 5.000 vatios. Dende gekua, yä ku bi thoꞌtsi rä Noya Äjuä ꞌne bi ntꞌo̱de nunä estación de gä radio ha ndunthi yä hnini nuꞌu̱ mi kohi ndunthi yä kilometro rä yabu̱. Bi ntꞌo̱de asta rä lado norte de rä dähni Canadá.

Pa rä 1925, rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi rä hnini pa mänꞌa bi ntiende te ri bo̱ni rä mfistꞌofo Apocalipsis rä capítulo 12. Rä Noya Äjuä mänꞌa bi hue̱xki ngu rä ñotꞌi ꞌne yä ku mänꞌa bi ntiende te mi ne dä ꞌñudi rä Mäkä Tꞌofo. Pe rꞌaa en lugar de xä johya ngeꞌä mänꞌa bri ntiende xä ñho rꞌa yä ntꞌudi, nuꞌu̱ himbi ho ꞌne ya himbi ne bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Pe ndunthi yä ku hää xa bi johya ngeꞌä mänꞌa bi ntiende te udi rä Noya Äjuä de nuya yä gäxä pa. Hää, bi johya ngeꞌä bi ntiende te mi thogi ha mähetsꞌi ꞌne hanja mi afekta ha rä Xiꞌmhai.