Dä mꞌu̱i po rä je̱ya 1934. Mä dada ꞌne mä mämä myä mengu de rä dähni Suiza, pe dä mahe dä ꞌmu̱ihe ha nꞌa rä pueblo rä thuhu Timmins. Nunä luga bi kohi ha Ontario (Canadá). Po rä je̱ya 1939, mä mämä bi mu̱di bi hñeti rä revista La Atalaya ꞌne bi mu̱di bi ntini ha nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi yä testigo rä Jeoba. Mi tsixkägi ko nuꞌu̱ mä rꞌato mä ku. Himbi thogi ndunthi rä tiempo, mä mämä bi nxixtehe.

Mä dada xa bi nkue̱, pe mä mämä mi ꞌmu̱i desidida dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba, mäske po nuꞌu̱ yä je̱ya de 1940, yä autorida bi proibibi yä testigo rä Jeoba dä predika ꞌne dä muntsꞌi. Mä mämä nzäntho bi trata mä dada ko ndunthi rä tꞌekꞌei, mäske nuni xa mi xipäbi yä tsꞌone. Rä hogä ejemplo mä mämä geꞌä bi maxkägihe tanto nuga ꞌne nuꞌu̱ märꞌa mä ku pa ꞌnehe dä desidihe gä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba. Mꞌe̱fa mä dada bi paatä rä mꞌu̱i ꞌne bi mu̱di bi tratagihe ko rä mhäte.

Po rä agosto de 1950, dä ma asta ha rä hnini Nueva York pa dä ntini ha näꞌä rä däta mhuntsꞌi «Aumento de la Teocracia». Ja gehni dä konose ndunthi yä ku ꞌne yä nju nuꞌu̱ xki ꞌñehe de rꞌa nꞌañꞌo yä dähni de rä Xiꞌmhai. Ja gehni ꞌnehe dä o̱de hanja rꞌa yä ku mi pede ge xki ma ha rä Ngunsadi Galaad. Mi uadi rä däta mhuntsꞌi xa ndi johya ꞌne ndi ne gä pe̱päbi mä ndunthi rä Zi Dada Jeoba. Ya dende änte xti mbeni gä umbäbi mäxo̱ge de mä tiempo, pe nubye̱ mänꞌa mi ja ndunthi mä ganä. Ngu xa dä pengi ha mä nguu, mäntꞌä dä ñuꞌtsi ꞌne dä pe̱hni mä solisitu pa dä adi gä mprecursor regular. Rä ngu Betel de Canadá bi dädi mä karta ꞌne bi ꞌñengägi: «¿Te gi mää mu̱ gi nxixtehe mꞌe̱tꞌo?». Hänge geꞌä dä pe̱fi ꞌne dä nxixtehe  rä 1 de oktubre de 1950. Nꞌa nzänä mꞌe̱fa bi za dä mprecursor regular, ꞌne bi ꞌme̱nkägi gä mfaxte ha nꞌa rä pueblo rä thuhu Kapuskasing mi kohi xa yabu̱ de habu̱ ndi ꞌmu̱i.

Po rä je̱ya 1951, rä ngu Betel bi animäbi nuꞌu̱ yä ku mi pädi rä idioma francés dä ma dä mfaxte ha Quebec habu̱ yä jäꞌi mi geꞌä rä idioma ꞌne mi ja mꞌe̱di rä mfatsꞌi ngeꞌä mi tsꞌu̱tho nuꞌu̱ yä testigo rä Jeoba mi ꞌmu̱hni. Nuga ndi ñä rä idioma inglés ꞌne francés, dä enä ge hää gä ma, hänge bi ꞌme̱nkägi ha Rouyn. Hinto ndi konose ha näꞌä lugaꞌä, ꞌne ja ngu ya dä mää; dä ma ꞌne dä tso̱ni ha näꞌä rä dirección bi tꞌakägi. Pe xa dä pe̱ꞌtsi ndunthi rä johya ha näꞌä tiempoꞌä, ngeꞌä rä zi ku Marcel ꞌne nuga xa dä ntsitsꞌihe xä ñho ꞌne dä ñꞌamigohe. Dä mfaxtehe goho nje̱ya ha Quebec, ꞌne ja gehni bi tꞌakägi de gä precursor especial.

Ha Quebec ja gehni bi zo̱kägi rä imbitasio pa gä ma ha rä Ngunsadi Galaad, ha rä clase 26 näꞌä bi tꞌo̱tꞌe ha South Lansing (Nueva York). Xa ndi johya. Dä po̱ni de rä Ngunsadi Galaad rä 12 de febrero de 1956, ꞌne bi ꞌme̱nkägi asta kasi rä ñäni rä Xiꞌmhai ha nꞌa rä dähni fädibye̱ ngu Ghana, b bi kohi ha nuꞌu̱ yä luga fädi ngu África Occidental. Pe änte de gä ma, dä pengi ha Canadá pa mꞌe̱tꞌo dä regla nuꞌu̱ mä he̱ꞌmi mi ja mꞌe̱di gä hätsꞌi. Ndi mbeni ge ho̱nse̱ nꞌa hängu semänä ma xä zitsꞌi pa xä tꞌakägi nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi.

Pe pe̱ꞌtsi te dä ꞌmu̱i 7 nzänä ha rä hnini Toronto mentä dä to̱ꞌmi bi tꞌakägi nuꞌu̱ mä he̱ꞌmi. Durante näꞌä tiempo dä kohi dä ꞌmu̱i ha rä nguu yä zi ku Cripps. Nunä medinthäti mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä tꞌixu mrä thuhu Sheila ꞌne dä nämorahe. Ora ya ma xtä adi nunä zi nju, bi zo̱kägi nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi ndi to̱ꞌmi. Sheila ꞌne nuga dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, ꞌne dä desidihe ge nuga gä ma habu̱ xki ꞌme̱nkägi, pe ma xtä sigi xtä opäbi yä karta pa mꞌe̱fa xtä handihe mu̱ xä za xtä nthätihe. Xa bi jakägihe xä ñhei gä huahnihe nunä desision, pe mꞌe̱fa dä dahe ngue̱nda ge bi hogi näꞌä xti pe̱fihe.

Pa dä tso̱ni ha Ghana, durante nꞌa nzänä dä biaha ko rä tren, rä barko ꞌne rä avión. Ha näꞌä  lugaꞌä bi tꞌakägi de gä superintendente de gä distrito ꞌne ndi biaha po gatꞌho rä dähni Ghana, Costa de Marfil, ꞌne Togolandia (fädibye̱ ngu Togo). Rä ngu Betel bi rꞌakägi nꞌa rä karro pa bi za dä biaha ha nuꞌu̱ yä ꞌñuu xmä ntsꞌo. Xa dä tini ndunthi rä johya gä tso̱ni nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱.

De gä nsabdo ꞌne de gä ndomingo, ndi faxte ha yä däta mhuntsꞌi de gä circuito. Koꞌmu̱ himi ja yä Ngu de gä Däta Mhuntsꞌi, yä ku mi hoki yä däta jäꞌtsi de gä xithi ꞌne de gä de̱nthi pa gä ntakihe de rä hyadi. Pa hindä tsꞌoki yä komida, yä ku ya xki ñhoki pa xti zo̱ho̱ rä ora de rä ñhuni, mäntꞌä mi ho yä mboꞌni pa dä hyokuäbi te dä zi yä ku.

Xa di thedehe ora di benihe te mi thogi rꞌabu̱ ha yä däta mhuntsꞌi. Por ejemplo nꞌa rä pa, mientra mi uni rä discurso nꞌa rä misionero mrä thuhu Herb Jennings, c nse̱kitho bi rꞌani nꞌa rä doro näꞌä xki tꞌe̱gi pa dä tho xti zo̱ho̱ rä ora de rä ñhuni. Nuni doro mi nextꞌihi ꞌne rä zi ku Herb xa bi ntsu. Mäntꞌä, goho yä ku bi mfatsꞌi pa mi gu̱ näꞌä doro ꞌne ora bi logra bi dätꞌi mänꞌaki, yä ku xa bi johya ꞌne bi me̱tꞌä yä yꞌe̱.

Durante rä semänä, mi tokagi gä e̱ntsꞌi rä pelikula rä thuhu La Sociedad del Nuevo Mundo en acción ha nuꞌu̱ yä luga mi kohi getbu̱ de rä däta mhuntsꞌi. Ha yoho yä däta zaa o poste, ndi tsu̱ti nꞌa rä däta tꞌaxä tela pa ngu nꞌa rä ñhee ja mi nhekini näꞌä rä pelikula ndi e̱ntsꞌi. ¡Yä jäꞌi xa mi ho dä hyandi näꞌä pelikula! Ndunthi de geꞌu̱ nunka änte xki hyandi nꞌa rä pelikula, ꞌne xa mi pe̱tꞌä yä yꞌe̱ ora mi nheki hanja mi nxixtehe rꞌaa. Näꞌä pelikula bi matsꞌi ndunthi pa bi hyandi ge yä jäꞌi de gatꞌho rä Xiꞌmhai ku̱tꞌi ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba, ꞌne di mädihu̱ ngu nꞌadä rä familia.

Ya ndi tsitsꞌi yo nje̱ya ha nuꞌu̱ yä luga de África nuꞌmu̱ bri mbitagi gä ntini ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi internacional näꞌä bi tꞌo̱tꞌe ha Nueva York po rä je̱ya 1958. ¡Hängu rä johya bi rꞌakägi ngeꞌä ja dä nthe̱ꞌmeni Sheila! Sheila mrä precursora especial ha Quebec ꞌne dende gehni xki biaha pa dä ntini ha nunä däta mhuntsꞌi. Hixti he̱gi de gä pe̱mpäbi yä karta, ꞌne nubye̱ dä nthe̱ꞌme dä probecha pa dä apäbi dä nthäti kongeki. Sheila bi aseptagi. ꞌNepu̱, dä opäbi nꞌa rä karta rä ku Nathan Knorr d pa dä xipäbi mu̱ xä za xrä mbitabi Sheila ha rä Ngunsadi Galaad ꞌne ora xä huati nunä Ngunsadi, xä ꞌme̱hni ꞌnehe ha África habu̱ ndi faxte. Rä ku Knorr bi ꞌñenä ge hää. Ora bi tso̱ni Sheila ha rä dähni  Ghana, dä nthätihe ha Accra rä 3 de oktubre de 1959. Dä handihe hanja rä Zi Dada Jeoba xki jäpigihe ngeꞌä xti hutsꞌihe mꞌe̱tꞌo rä bolunta ha mä bidahe.

Po rä je̱ya 1961 bi ꞌme̱nkägihe ha rä dähni Camerún habu̱ bi mhändagi gä mfaxte dä thutsꞌi nꞌa rä rꞌayꞌo ngu Betel. Xa mi ja ndunthi rä ꞌme̱fi ꞌne bi thuxkägi gä handi hanja mi pa rä predicación ha gatꞌho rä dähni Camerún. ¡Xa mi ja mꞌe̱di gä pädi hanja gä ja nuya yä ꞌme̱fi bri nkargogi! Po rä 1965 dä pädihe ge Sheila mi datꞌhi ꞌne ndi to̱ꞌmihe nꞌa rä zi bätsi. Bi jakägihe nꞌa tu̱i xä ñhei gä ntiendehe ge ya ma xtä ndadahe. Pe ngu bi thogi yä pa, ya xa ndi to̱ꞌmihe näꞌä zi bätsi ko ndunthi rä johya ꞌne ya dä fu̱dihe dä ñhokihe pa gä pengihe ha rä dähni Canadá. Pe änte de xä mꞌu̱i, mä zi bätsihe bi du.

Rä mediko bi mää ge näꞌä bätsi mrä zi metsi. Ya xä thogi 50 yä je̱ya, pe tobe di benihe näꞌä mä zi bätsihe. Mäske xa dä sufrihe ko rä dumu̱i, dä desidihe gä kohihe ha näꞌä mhuntsꞌi ndi faxtehe.

Yä zi ku de Camerún njatꞌä xa mri maltrata ngeꞌä himi ku̱tꞌi ha yä politika. Ora mi toka dä thahni yä tsꞌu̱tꞌhui o yä presidente, yä zi ku mänꞌa xa mi thogi yä xuñha. Rä 13 de mäyo de 1970, yä autorida bi proibibi yä testigo rä Jeoba dä muntsꞌi ꞌne dä predika. Yä autorida bi hñäni rä ngu Betel; penä mi pe̱ꞌtsi ku̱tꞌa nzänä de xti rꞌayꞌohe nunä ngu Betel. Ho̱nse̱ nꞌa semänä bi tꞌumbäbi yä misionero pa dä bo̱ni de rä dähni Camerún. Yä autorida bi obligagihe gä po̱nihe, hänge dä tsopu̱he yä zi ku. Xa ndi tumämu̱ihe ngeꞌä hingä ndi pädihe te ma xä thogi kongeꞌu̱.

Dä ꞌmu̱ihe ha rä ngu Betel de Francia po 6 nzänä. Dende nunä rä ngu Betel, bri nkargogi gä handi ge yä zi ku de Camerún dä me̱ꞌtsi näꞌä mi japäbi mꞌe̱di. Po rä disiembre de näꞌä mismo rä je̱ya, bi ꞌme̱nkägihe pa rä ngu Betel de rä dähni Nigeria ꞌne yä zi ku de gehni bi rꞌakägihe nꞌa rä hogä ꞌñehe. Dende nunä ngu Betel bri nkargogi gä handi te ngu mi pa mä mäkä ꞌme̱fihu̱ ha rä dähni Camerún. Xa dä hohe gä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne yä ku durante nuꞌu̱ yä je̱ya dä ꞌmu̱heni.

Po rä je̱ya 1973 dä desidihe gä pengihe ha Canadá, ngeꞌä mä zi ꞌme̱hñä Sheila ya mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä tiempo mi hñeni. Hänge mientra ndi yꞌohe ha Nueva York ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi, Sheila bi nzoni ꞌne bi ꞌñengägi: «Ya hingä uanta. Xa tsabigi ꞌne kasi nzäntho di hñeni». Ya ndi tsitsꞌihe 14 nje̱ya ndi faxtehe ha África Occidental. Nuga xa ndi balora gatꞌho näꞌä rä mfatsꞌi mi rꞌakägi, pe nubye̱ dä handihe ge mi ja mꞌe̱di gä jahe rꞌa yä mpadi ha mä mꞌu̱ihe. Dä ñähe xä ñho ꞌne dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, hänge dä desidihe gä pengihe ha Canadá pa njabu̱ mänꞌa xä za xä ñꞌo̱the Sheila. ¡Hängu bi jakägihe xä ñhei gä tsohebu̱ nunä dähni habu̱ ndi faxtehe! ¡Xa dä sentihe ndunthi!

Nu ndä tso̱nihe ha Canadá, nꞌa mä amigo mi ꞌmu̱i ha Toronto; mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä negosio habu̱ mi pa yä karro ꞌne go geꞌä bi rꞌakägi rä ꞌme̱fi. Dä rentahe nꞌa rä tꞌu̱kä nguu ꞌne pa hingä nduhe yä thai, dä taihe rꞌa yä mueble mäske hingä myä rꞌayꞌo. Koꞌmu̱ ndi benihe gä mfaxtehe mänꞌaki ja ngu ndi jahe mä mꞌe̱tꞌo, hänge hindä honihe gä pe̱ꞌtsihe  ndunthi yä kosa nuꞌu̱ himi ja mꞌe̱di. Nixi ndi imäjinähe ge nguntꞌä ma xrä mbitagihe mänꞌaki pa gä mfaxtehe.

De gä nsabdo dä fu̱di dä mfaxte de gä boluntario habu̱ mi thoki nꞌa rä Ngu de gä Däta Mhuntsꞌi ha rä hnini Norval (Ontario). Ko rä tiempo, bri mbitagi go gä diriji näꞌä ꞌme̱fiꞌä. Koꞌmu̱ Sheila mänꞌa mi senti xä ñho ngu mi thogi yä pa, ndi handihe ge ya mi tsa gä aseptahe gä mfaxtehe mänꞌaki. Hänge po rä junio de 1974 dä ma dä ꞌmu̱he habu̱ mi thoki näꞌä rä Ngu de gä Däta Mhuntsꞌi. ¡Hängu ndi johyahe ngeꞌä mänꞌaki ndi unihe mäxo̱ge de mä tiempohe pa ndi faxtehe ha rä hnini Jeoba!

Koꞌmu̱ mä zi ꞌme̱hñä bi sigi bi senti mänꞌa xä ñho, mi thogi 2 nje̱ya bri mbitagi gä nsuperintendente de gä circuito ꞌne dä aseptahe. Dä tso̱nihe nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi mi kohi ha nꞌa rä luga mrä thuhu Manitoba. Ha nunä luga xa xä tse̱. Pe xa dä johyahe dä tso̱nihe ha nuya yä mhuntsꞌi ꞌne asta ndi pumfrihe ge xa xmä tse̱ po näꞌä rä mhäte mi rꞌakägihe yä zi ku. Dä handihe ge mentä di umbäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba gatꞌho näꞌä tsu̱kägihu̱, hindi mporta habu̱ di faxtehu̱.

Ya ndi pe̱ꞌtsihe rꞌa yä je̱ya de gä superintendente de gä circuito. Pa rä je̱ya 1978 bri mbitagihe gä mahe gä mfaxtehe ha rä ngu Betel de Canadá. Himbi thogi ndunthi rä tiempo, bi thogi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä bi ꞌñutkägi ndunthi; bi tꞌengägi gä uni nꞌa rä discurso ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi bi nja ha rä hnini Montreal. Nunä discurso mi dura nꞌa ora mädee ꞌne pe̱ꞌtsi te dä uni ha rä ñhäki francés. Pe näꞌä mä discurso ngu himbi ho nuꞌu̱ xki ntini ha näꞌä rä däta mhuntsꞌi, ꞌne po geꞌä nꞌa rä ku näꞌä mi faxte ha rä Departamento de Servicio bi xikägi ge hixki hogi ꞌne bi rꞌakägi nꞌa rä konseho. Pa geꞌmu̱ ndi humämu̱i ge ndi pädi gä uni yä discurso, pe nubye̱ di da ngue̱nda ge jakägi xä ñhei. Nuga hindä ho näꞌä rä konseho bi rꞌakägi ngeꞌä ndi senti ge näꞌä ku himi ho mä uso, ha nuga ꞌnehe hingä ndi hopäbi rä uso. Näꞌä ku himbi felisitagi ꞌne dä senti ge xa ntsꞌe̱di näꞌä rä konseho bi rꞌakägi. Dä komete rä error de hindä numäñho näꞌä rä konseho por toꞌo ꞌne de näꞌä rä modo hanja bi rꞌakägi.

Himbi thogi ndunthi yä pa, nꞌa rä ku näꞌä mi faxte ha rä Comité de rä ngu Betel bi ñä kongeki po näꞌä xki thogi. Dä rekonose ge hingä geꞌä xti xipi näꞌä rä ku xki rꞌaki näꞌä konseho. Mꞌe̱fa dä ma dä apäbi mpumbäte näꞌä ku, ꞌne näꞌä ko rä mhäte bi punꞌgägi. Näꞌä bi thogi nunka ma gä pumfri, ngeꞌä bi ꞌñutkägi ge xa mähyoni gä asepta nꞌa rä konseho ora tꞌakägi (Prov. 16:18). Ndunthi yä mꞌiki xtä xatuäbi Jeoba po näꞌä rä error dä komete, ꞌne di ꞌmu̱i desidido gä asepta nꞌa rä konseho ora tꞌakägi.

Ya thogi de 40 nje̱ya di faxte ha rä ngu Betel de Canadá, ꞌne dende rä je̱ya 1985 di faxte ha rä Comité. Po rä febrero de rä 2021, mä zi Sheila bi du ꞌne xa di beni. ꞌNehe ya yꞌo ri dagi mä nzaki ꞌne mä tsꞌe̱di. Pe koꞌmu̱ xa di ꞌmu̱i ocupado di pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, nixi di senti hanja mäntꞌä thogi yä pa (Ecl. 5:​20, rä nota). Mäjuäni ge xtä thogi ndunthi yä xuñha ꞌne yä dumu̱i, pe mänꞌa ndunthi nuꞌu̱ yä johya xtä pe̱ꞌtsi. Hää, po 70 yä je̱ya xtä umbäbi gatꞌho de mä tiempo rä Zi Dada Jeoba pa gä pe̱päbi ꞌne xa xä rꞌakägi ndunthi rä johya. Di apäbi rä Zi Dada Jeoba dä matsꞌi gatꞌho yä bäsjäꞌi pa nuyu̱ dä huahni dä me̱päbi ko ngatꞌho yä koraso, ngeꞌä otho mä nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä dä za dä rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya ke gä usahu̱ mä bidahu̱ pa gä pe̱päbihu̱.