Ndunthi yä jäꞌi mänꞌa tsi yä ithe ora ꞌmu̱i estresado, di sentise̱ o nuꞌmu̱ xä zabi. Xi nuꞌi, ¿nubye̱ mänꞌa gi tsi yä ithe ke mä mꞌe̱tꞌo? ¿Te dä za gi pe̱fi pa gi jamäsu hängu rä ndunthi rä ithe gi tsi? Jaua rꞌa yä sugerencia nuꞌu̱ dä za dä maxꞌäꞌi.

•  ¿Te di signifika gi jamäsu näꞌä rä ndunthi rä ithe gi tsi?

•  ¿Hanja dä za gi pädi mu̱ ya thogi rä ndunthi näꞌä rä ithe di tsi?

•  Ku̱tꞌa yä tsꞌofo nuꞌu̱ dä za dä maxꞌäꞌi gi jamäsu rä ndunthi näꞌä rä ithe gi tsi

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Ogi nthäntsꞌi ko nuꞌu̱ tsi ndunthi rä binu» (Proverbios 23:20).

 Mbeni: Rä Biblia hindi kondenä toꞌo dä zi nꞌa tu̱i rä ithe (Eclesiastés 9:7). Pe rä Biblia hää di kondenä gä tsihu̱ ndunthi yä ithe o gä ntihu̱ (Lucas 21:34; Efesios 5:18, Tito 2:3). Hänge mäske rꞌabu̱ hindi ntihu̱, pe mu̱ di tsihu̱ ndunthi yä ithe dä za dä tsꞌoni mä nzakihu̱, mä ntsitsꞌihu̱ ko märꞌaa ꞌne asta dä za gä ju̱hu̱ yä desision nsinke gä mbenihu̱ mꞌe̱tꞌo (Proverbios 23:29, 30).

 ¿Hanja pädi nuꞌu̱ yä bämhñä mu̱ nꞌa rä jäꞌi ꞌmu̱i en peligro po rä ndunthi näꞌä rä ithe tsi? Nuꞌu̱ di pede hängu kopa yä ithe tsi nꞌa rä jäꞌi kada nꞌa rä pa o kada nꞌa rä semänä. a Mäjuäni ge kada nꞌa rä jäꞌi di nꞌañꞌo rä ndoyꞌo, hänge rꞌaa dä za dä zi mä ndunthi yä ithe ꞌne hinte di senti, pe märꞌa mänꞌa xä ñho hindä zi nixi nꞌa tu̱i. Rä organización Mundial de la Salud bi ꞌñenä:

 Rꞌabu̱ nꞌaa o yoho yä kopa rä ithe ya xa ndunthi, mu̱...

•   ... ma gi yꞌoni nꞌa rä karro o nꞌa rä mäkinä.

•   ... gi datꞌhi o gi tsu̱ti ri bätsi.

•   ... gi tsi yä ꞌñethi ꞌne bi siꞌi ge hingi debe gi tsi yä ithe.

•   ... gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hñeni.

•   ... hingi komformä ko gi tsi nꞌa zi tu̱i.

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Ma gä hudihu̱ gä handihu̱ hanja di portahu̱» (Lamentaciones 3:40).

 Mbeni: Pa hindä afektaꞌi näꞌä rä ithe gi tsi; kada hängu tiempo dä za gi hyandi mu̱ ya thogi rä ndunthi yä ithe gi tsi. Jaua rꞌa yä ntꞌani nuꞌu̱ ma dä maxꞌäꞌi gi pädi mu̱ ya xkä tagi ha rä bisio:

•   Jaꞌä mꞌe̱di ri ithe pa gi senti xä ñho. ¿Gi senti ge pa gi diberti, gi kombibi ko märꞌaa ꞌne gi johya, jaꞌä mꞌe̱di gi tsi yä ithe? ¿Gi tsi yä ithe pa gi pumfri nuꞌu̱ yä xuñha gi thogi?

•   Nubye̱ mänꞌa gi tsi yä ithe ke mä mꞌe̱tꞌo. ¿Kasi hyaxtho gi yä ithe? ¿Gi tsi mä ndunthi rä ithe pa gi senti xä ñho?

•   Xpä häñꞌäꞌi yä xuñha ha ri familia o ha ri ꞌme̱fi po rä ndunthi nuꞌu̱ yä ithe gi tsi. Por ejemplo, ¿mänꞌa gi gasta ndunthi rä bojä pa gi tai yä ithe ke pa märꞌa yä kosa?

•   Ora gi tsi yä ithe, hingi mbeni mꞌe̱tꞌo pa gi huahni nꞌa rä desision. Por ejemplo, ¿gi desidi gi yꞌe̱tꞌi nꞌa rä karro, gi nku̱nthe o gi yꞌe̱tꞌi nꞌa rä mäkinä?

•   Mꞌu̱pu̱ toꞌo xä xiꞌi ge turämu̱i po näꞌä gi pe̱fi. Ora siꞌi ge ya thogi rä ndunthi näꞌä rä ithe gi tsi, ¿gi nkue̱? ¿Gi tsi yä ithe de gä ntꞌägi o gi hate de hängu rä ndunthi gi tsi?

•   Hingi tsa gi hye̱gi de gi tsi yä ithe. ¿Ya xkä trata gi tsi menu yä ithe o gi tsoogi, pe hixkä logra?

 1. Yꞌofo te gi mbeni gi pe̱fi.

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Näꞌä mbeni dä yꞌo̱tꞌe toꞌo rä me̱fi ma dä bo̱ni xä ñho» (Proverbios 21:5).

 Näꞌä dä hogi gi pe̱fi: Huahni te mä pa de rä semänä ma gi tsi nꞌa tu̱i rä ithe. Yꞌe̱ni hängu rä ndunthi rä ithe ma gi tsi nuꞌu̱ yä paꞌu̱. ꞌUeke ke nꞌa yoho yä pa nuꞌu̱ hinte mä ithe ma gi tsi.

 Nꞌa rä organización de Reino Unido bi ꞌñenä: «Pa hingi tagi ha rä bisio de gi tsi ndunthi yä ithe, dä hogi gi ꞌueke njatꞌä rꞌa yä pa habu̱ hinte mä ithe ma gi tsi».

 2. Yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi pe̱fi näꞌä gä ofo.

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Huatihu̱ näꞌä rä ꞌme̱fi gä fu̱dihu̱» (2 Corintios 8:11).

 Näꞌä dä hogi gi pe̱fi: Yꞌambäbi nꞌa rä mediko hängu rä ndunthi rä ithe dä za gi tsi, ꞌne yꞌo̱tꞌä ntsꞌe̱di pa hingi thogi de geꞌä. ¿Jabu̱ nꞌa rä bebida näꞌä gi ho ꞌne hingi ñꞌoui rä alcohol? Mu̱ hää, tsi näꞌä bebidaꞌä ora di antojaꞌi gi tsi yä ithe.

 Rä Instituto Nacional sobre el Abuso del Alcohol y el Alcoholismo, de Estados Unidos, enä: «Nuꞌu̱ yä tꞌu̱kä mpadi gi ja ha ri mꞌu̱i, dä za dä maxꞌäꞌi pa hingi tagi ha rä bisio».

 3. Kumpli ko näꞌä gä desidi gi pe̱fi.

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Mäñhu̱ nuꞌä mäjuäni; nuꞌmu̱ hää, gi mäñhu̱ “hää”, y nuꞌmu̱ hinä , “hinä”» (Santiago 5:12).

 Näꞌä dä hogi gi pe̱fi: Mbeni te ma gi thädi ora toꞌo dä mbitaꞌi nꞌa tu̱i rä ithe. Ko rä tꞌekꞌei ꞌñembäbi ge hinä.

 Rä Instituto Nacional sobre el Abuso del Alcohol y el Alcoholismo, de Estados Unidos, enä: «Mu̱ nguntꞌä gi ꞌñenä ge hinä, hinto ma dä kombenseꞌi gi tsi yä ithe».

 4. Beni nuꞌu̱ yä benefisio ma gi pe̱ꞌtsi

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Mänꞌa xä ñho ora huadi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe ke ora fu̱di» (Eclesiastés 7:8).

 Näꞌä dä hogi gi pe̱fi: Yꞌofo nꞌa rä lista de nuꞌu̱ yä raso gi pe̱ꞌtsi pa gi hye̱pu̱ näꞌä bisio o gi jamäsu hängu rä ndunthi rä ithe gi tsi. Por ejemplo: dä za gi ñꞌähä mänꞌa xä ñho, gi su ri nzaki, gi orra rä bojä o gi ntsitsꞌi mänꞌa xä ñho ko märꞌaa. Mu̱ ma gi pete märꞌa de näꞌä gi mbeni gi pe̱fi, xipäbi nuꞌu̱ yä benefisio ma gi pe̱ꞌtsi en lugar de hängu ma dä jaꞌi xä ñhei.

 5. Yꞌapäbi rä mfatsꞌi Äjuä

 Näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo: «Pa gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuga di pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di po mäde de näꞌä toꞌo di rꞌakägi rä tsꞌe̱di» (Filipenses 4:13).

 Näꞌä dä hogi gi pe̱fi: «Mu̱ gi senti ge di jaꞌi xä ñhei gi tsopu̱ yä ithe, xatuäbi Äjuä ꞌne ꞌñembäbi ge dä rꞌaꞌäꞌi rä tsꞌe̱di pa gi tsopu̱ näꞌä rä bisio. b ꞌUeke rä tiempo pa gi nxadi nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni Äjuä ha rä Biblia. Ko rä mfatsꞌi Äjuä, nuꞌi dä za gi hye̱pu̱ näꞌä bisio».