NXA̱DI 17

¿ʼBe̱pu̱ ngü na nja o na nʼto̱ʼteʼä Jesús?

Tso̱ke ge

Nuʼbu̱ di nxa̱hmu̱ nangeʼä nuʼä bi manʼä Jesús ʼne nuʼä bi ʼyo̱ʼte nuʼbu̱ mi nʼyoua Ha̱i, di ze̱kju̱ gä pähmu̱ ʼbe̱pu̱ ngü na hogä nja ʼne yu̱ hogä nʼto̱ʼteʼä na Ta Jeoba. ¿Ndaʼu̱ ʼra yu̱ hogä nja o yu̱ hogä nʼto̱ʼte jaʼä Jesús? ¿ʼBe̱ʼä dä za̱ gä o̱thu̱ pa gä häkpähu̱ na nʼto̱ʼteʼä Jesús?

1. ¿Hanja nuʼä Jesús ni hyäxtäthoʼä na Ta?

Emme xi ngü yu̱ je̱ya xi thogi ge nuʼä Jesús bi ʼbu̱hmibu̱ mahëʼtsiʼä na Ta, nuʼä, xi hyandi ga̱ʼthoʼä xi ʼyo̱ʼtä na Ta, ʼne xi ngü ʼbe̱ʼä xi mbädi nangeʼä na Ta ʼne xi hyäkpi nuʼä na nʼto̱ʼte. Janangeʼä nuʼä na nʼyomfëni ʼne na nʼto̱ʼteʼä Jesús nja tengüthoʼä na Ta Jeoba (dä mi nu Juan 5:19). Nuʼä Jesús njuäntho bi hyäkpi xi nho nuʼä na hogä njaʼä na Ta, nangeʼä bi sa̱ bi ʼyëna: “Nuʼä toʼo xi nugi, ya xi nu ma Ta” (Juan 14:9). ʼNe nuʼbu̱ manʼna gi pädi nangeʼä Jesús, kextä manʼna gi pädi nangeʼä Jeoba ʼne nuʼä na hogä njaʼä. Nuʼä ra nyemu̱i ʼne ra nhuëkäte bi ʼyüʼä Jesús pa nangeʼu̱ yu̱ jäʼi üdi ge nuʼä Jeoba kextä di huëʼkiʼi.

2. ¿ʼBe̱pu̱ bi ʼyüʼä Jesús ge mi mädi o mi neʼä na Ta?

Nuʼä Jesús bi ʼyëna: “Pe̱ jatho gä o̱ʼta̱ʼä ma ʼbe̱fi gä o̱ʼta̱ ya, ʼnanhma dä bäʼu̱ ʼbu̱kua ja ra ximha̱i ho̱nʼtä ma Ta di numanhoga̱, ʼne zäi di o̱ʼta̱ i xiki” (Juan 14:31). Nuʼbu̱ mi nʼyoua Ha̱ʼiʼä Jesús bi ʼyüdi ge emme mi huëki o mi mäʼä na Ta. Janangeʼä nzäntho bi ʼyo̱ʼte ga̱ʼthoʼä bi xiʼä na Ta madägeʼä xi ngü yu̱ hëi bi thogi. Kextä, nuʼä Jesús emme mi ho dä xa̱mbäʼu̱ yu̱ jäʼi nangeʼä na Ta. Pe̱ hingä ho̱nʼtä bi ʼyo̱ʼtä, kextä bi ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi ge dä ʼyo̱tna amigoʼä Jeoba (Juan 14:23).

3. ¿ʼBe̱pu̱ xi ʼyüʼä Jesús ge di huëʼku̱ yu̱ jäʼi?

Nubu̱ Biblia ma ge nuʼä Jesús emme di huëʼku̱ yu̱ jäʼi (Proverbios 8:31). Nuʼä, nzäntho bi ze̱di ʼne bi hyürpä na mu̱iʼu̱ yu̱ jäʼi, ʼne njämʼbu̱ bi do̱ʼmi ge dä mba ma kospiʼä ra nho bi ʼyo̱ʼte. Nuʼu̱ yu̱ milagro bi ʼyo̱ʼtä Jesús hingä ho̱ntho bi ʼyüdi ge mi ja ra ʼtse̱diʼä, kextä bi ʼyüdi ge mi ja na nhuëkäte ʼne na nyemu̱i (Marcos 1:40-42). Nuʼä Jesús himbi huandätho yu̱ jäʼi bi huëki, bi huëki ga̱ʼtho yu̱ jäʼi. Nuʼu̱ yu̱ nhma bi manʼä bi hyürpä na mu̱iʼu̱ yu̱ jäʼi ge majuäni mi ne dä bäʼä Ojä. Kextä, himbi sü bi nʼu̱mbi ʼne himbi sü ge dä dü pa nangeʼu̱ yu̱ jäʼi, geʼtho majuäni mi huëʼku̱, pe̱ manʼna thogi di huëʼku̱ yu̱ jäʼi ge te̱nnu̱ yu̱ nʼtëdiʼä Ojä (dä mi nu Juan 15:13, 14).

GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA

Gä pähmu̱ manʼna nangeʼä na hogä nja o na hogä nʼto̱ʼteʼä Jesús ʼne kextä gä nuhu̱ ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä häkpähu̱ nuʼä na nhuëkäte ʼne na hokjäʼiʼä.

4. Nuʼä Jesús emme mädi o neʼä na Ta

Nangeʼä ga̱ʼthoʼä bi ʼyo̱ʼtä Jesús, bi ʼyürkähu̱ ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä ühmu̱ ge majuäni di nehu̱ o di mähmu̱ʼä Ojä. Dä mi nuui Lucas 6:12 ʼne kextä Juan 15:10 ʼne 17:26. Nuʼbu̱ gä juadi gä ma ʼna ngü ʼnaʼu̱ yu̱ texto, dä mi manhmi nangehna:

Nangeʼä bi ʼyo̱ʼtä Jesús, ¿ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä ühmu̱ ge di mähmu̱ o di nehu̱ʼä Jeoba?

Nuʼä Jesús emme mi mädi o mi neʼä na Ta Jeoba ʼne nzäntho mi orabi.

5. Nuʼä Jesús bi ze̱ʼu̱ mi honʼä mfa̱ʼtsi

Nuʼä Jesús manʼna emme mi u̱rpä gue̱ndaʼu̱ yu̱ jäʼi ge dä gese̱ʼä. Madägeʼä jaʼbu̱ emme mi ya̱ʼä Jesús, pe̱ nzäntho mi häkna tiempo pa dä ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi. Dä mi nuui Marcos 6:30-44 ʼne manhmi nangehna:

Nangeʼu̱ gä nubu̱ ja yu̱ texto, ¿ʼbe̱pu̱ bi ʼyüʼä Jesús ge majuäni mi u̱rpä gue̱nda yu̱ jäʼi? (Dä mi nuui yu bersikulo 31, 34, 41 ʼne 42).
¿Hanja nuʼä Jesús bi ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi? (Dä mi nuui ä bersikulo 34).
Nangeʼä ge nuʼä Jesús ni hyäxtäthoʼä na Ta, ¿ʼbe̱ʼä üʼtiʼi nangeʼä Jeoba nuʼä ga̱ʼtho bi ʼyo̱ʼtä Jesús?
¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä ühmu̱ ge di u̱rpähu̱ gue̱ndaʼu̱ miʼra yu̱ jäʼi tengü bi ʼyo̱ʼtä Jesús?

6. Nuʼä Jesús emme hokjäʼiʼä

Nuʼä Jesús emme bi nhokjäʼiʼä madägeʼä hingi gü mi pe̱ʼtsi ʼne kextä xikju̱ ge ngübu̱ ja gä o̱thu̱. Dä mi nuui Hechos 20:35 ʼne manhmi nangehna:

Nangeʼä bi manʼä Jesús nubu̱ ja texto, ¿ʼbe̱ʼä o̱ʼte ge gä njohyahu̱?

Dä mi nuui ä BIDEO ʼne manhmi nangehna:

BIDEO: “Manʼna di njohya ni mu̱i ʼna ʼbu̱ di üni, xindä geʼbu̱ di nʼtünna ʼna” (ʼna xe̱kitho) (4:00)

¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä ünhnu̱ʼu̱ miʼra nuʼä di pe̱su̱ madägeʼä di hyoyahu̱?

¿Ha mi päkena?

Nuʼä Biblia üdi ge ho̱nʼtä Jeoba ja gä orabähu̱, pe̱ nuʼbu̱ dä orabähu̱ʼä Jeoba ja gä nzohmu̱ nangeʼä na thüʼä Jesús (da mi nuui Juan 16:23, 24). Nuʼbu̱ di o̱thu̱ ngübu̱, di ühmu̱ ge di ëspähu̱ʼä Jesús geʼtho di ze̱kju̱ gä o̱thu̱ ma amigohu̱ʼä Jeoba.

NUʼÄ ʼBE̱ʼÄ MANʼU̱ ʼRA YU̱ JÄʼI: “Di nʼu̱mbähu̱ geʼtho geʼä bä sa̱nnä Ojäʼä”.

Nangeʼä xtä pähmu̱ya ge nuʼä Jesús ni hyäxtäthoʼä na Ta, ¿ʼbe̱pu̱ ürkähu̱ʼä ge hinna ʼtsoki Jeoba nuʼu̱ yu̱ nʼu̱mbi ja?

NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI

Nuʼä Jesús emme mädi o neʼä na Ta, ʼne kextä emme di huëʼku̱ yu̱ jäʼi. Nuʼä Jesús ni hyäxtäthoʼä na Ta, janangeʼä, nuʼbu̱ manʼna gä pädi nangeʼä, kextä manʼna gi pädi nangeʼä Jeoba.

Nuʼä dä pähmu̱

Nangeʼä na ejemploʼä Jesús, ¿ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä ühmu̱ ge kextä di nehu̱ o di mähmu̱ʼä Jeoba?
Nangeʼä na ejemploʼä Jesús, ¿ʼbe̱pu̱ dä za̱ ühmu̱ ge kextä di huëkju̱ʼu̱ yu̱ jäʼi?
¿ʼBe̱ʼä manʼna gi ho nangeʼä na hogä nʼto̱ʼteʼä Jesús?

Nuʼä ra pa gä juadi nuna nxa̱di:

Nuʼä dä za̱ gi ʼyo̱ʼte

Dä mi sa̱pi gi hyäkpä ʼna ra hogä nja o ʼna ra kualidadʼä Jesús nuna semana jabu̱.

Nuʼä ʼbe̱ʼä manʼna dä za̱ gi ʼyo̱ʼte:

Your other goal