Nuʼä Jesús bi ma ge nuʼbu̱ majuäni di ne gä te̱nhnu̱ʼä, jaʼtse̱di gä nxixñahu̱ (dä mi nu Mateo 28:19, 20). ¿ʼBe̱pu̱ ja di ʼto̱ʼteʼä ra nxixña ge bi mandaʼä Jesús? ¿ʼBe̱ʼä ja dä ʼyo̱ʼtä ʼna jäʼi geʼbu̱ ne di xixña?

1. ¿ʼBe̱pu̱ ja di ʼto̱ʼteʼä ra nxixña ge bi mandaʼä Jesús?

Nuʼä ra nhma nxixña ni ʼyëhe nuʼä ra ne o idioma griego ge ne dä ma “ku̱ʼä mbo dehe”. Nuʼbu̱ mi nxixñaʼä Jesús, bi nku̱nbdehebu̱ ra däthe Jordán ʼne mʼbe̱fa bi “bo̱xpu̱” dehe (Marcos 1:9, 10). Nuʼbu̱ bi nxixñaʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi majuäni njuäntho ku̱ʼä mbo deheʼu̱.

2. ¿ʼBe̱ʼä üʼä ʼna jäʼi nuʼbu̱ bi nxixña?

Nuʼbu̱ bi nxixña ʼna jäʼi üdi ge ya bi da̱prä teʼä Jeoba. ¿ʼBe̱ʼä ja gä o̱thu̱ pa gä da̱pfu̱ ma tehu̱ʼä Ojä Jeoba? Mahyoni gä o̱thu̱ ʼna orasion nubu̱ gä xihmu̱ʼä Ojä ge di ne gä o̱rpähu̱ na pa̱ha̱ pa mazäi. Nuna orasion ja dä ʼto̱ʼte ante di nxixña ʼna. Nuʼbu̱ bi ʼyo̱tna orasion nuʼä jäʼi ge ne di nxixña, xiʼä Jeoba ge ho̱nse̱ʼä ne dä dänneʼä, ʼne nuʼä manʼna thogi jaʼtse̱di pa nangeʼä geʼä ge dä ʼyo̱rpä ra pa̱ha̱ʼä Ojä. Kextä ʼraʼtä sa̱nni ge dä hyäkpä na hogä ejemploʼä Jesús. ʼNe dä ʼyo̱ʼte o dä de̱nni nuʼä bi ʼyüʼä Jesús ge bi ʼyëna: “Pe̱ toʼo ga̱ʼtho i ne dä de̱ngi i jatho hindä bënʼä ra pa̱ha̱ze̱he̱ ʼne dä hya̱tyu̱ nʼu̱mbi madägeʼbu̱ dä tho” (Mateo 16:24). Nuʼä jäʼi ge di da̱prä teʼä Jeoba ʼne di nxixña, dä za̱ di xixmanhouiʼä Jeoba, dä za̱ dä ʼyo̱tna amigo, ʼne kextä dä za̱ dä ʼyo̱tna amigoʼu̱ miʼra di thänneʼä Jeoba.

3. ¿ʼBeʼä mahyoni dä ʼyo̱ʼtä ʼna jäʼi pa dä za̱ di nxixña?

Nuʼbu̱ gi ne gi nxixña mu̱dithoho ja ge gi pädi nangeʼä Jeoba ʼne majuäni gi ʼyëʼkyëiʼä (dä mi nu Hebreos 11:6). Nuʼbu̱ manʼna gä pädi nangeʼä Jeoba, manʼna dä zaki ni nʼtëʼkyëi ʼne kextä manʼna gi neʼä Jeoba. ʼNe geʼä dä ʼyo̱ʼte ge nuʼi gi ne gi predika ʼne gi te̱nni nuʼu̱ yu̱ hogä nʼtëdi ge di mandaʼä Ojä ge gä o̱thu̱ (2 Timoteo 4:2; 1 Juan 5:3). Nuʼbu̱ ʼna jäʼi ʼbu̱i tengü ne o di mandaʼä Jeoba, dä za̱ dä da̱prä teʼä Jeoba ʼne di nxixña (Colosenses 1:9, 10). a

 GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA

4. ʼBe̱ʼä xa̱ngähu̱ nuʼä ra nxixña bi ʼyo̱ʼtä Jesús

Pa gi pädi ʼbe̱pu̱ bi nxixñaʼä Jesús, dä mi nuui Mateo 3:13-17. ʼNe mʼbe̱fa manhmi nangehna:

• ¿Ha mi ʼue̱rethoʼä Jesús nuʼbu̱ mi nxixña?

• ¿Ha ho̱ntho bi sispä dehe ra ñaʼä Jesús nuʼbu̱ mi nxixña? ¿ʼBe̱pu̱ ngüʼbu̱ mi nxixñaʼä Jesús?

Nuʼbu̱ mi nxixñaʼä Jesús, ja gepu̱ bi du̱ʼma ra ʼbe̱fi ge xi mandabi Ojä ge dä ʼyo̱ʼte. Dä mi nuui Lucas 3:21-23 ʼne Juan 6:38, ʼne manhmi nangehna:

• Nuʼbu̱ ya mi nxixñaʼä Jesús, ¿ndaʼä ra ʼbe̱fi manʼna jaʼtse̱di bi ʼyo̱ʼtä?

5. Nuʼä toʼo dä ne dä za̱ di nxixña

Dä za̱tho gi sü gi da̱pni teʼä Ojä ʼne gi nxixña. Pe̱, nuʼbu̱ manʼna gä nxa̱di nangeʼä Jeoba, geʼä dä ze̱ʼi gi pädi ʼbe̱pu̱ ngü na njaʼä ʼne na nʼto̱ʼteʼä, ʼne geʼä dä ze̱ʼi ge hingi sü gi da̱pni teʼä Jeoba ʼne gi nxixña. Dä mi pädi nangeʼu̱ ʼra yu̱ jäʼi ge bi nxixña, dä mi nuui ä BIDEO.

Dä mi nuui Juan 17:3 ʼne Santiago 1:5, ʼne manhmi nangehna:

• ¿ʼBe̱ʼä dä za̱ di ze̱ʼä ʼna jäʼi pa dä za̱ di nxixña?

1. Di da̱pfu̱ ma tehu̱ʼä Jeoba nuʼbu̱ di orabähu̱ pa gä xihmu̱ ge di ne gä o̱rpähu̱ na pa̱ha̱ pa nzäntho.

2. Nuʼbu̱ di nxixñahu̱, di üʼthu̱ʼu̱ miʼra ge ya dä da̱pfu̱ ma tehu̱ʼä Jeoba.

 6. Nuʼbu̱ bi nxixña ʼna, o̱ʼte na familiaʼä Jeoba ʼne nuʼu̱ miʼra ge di thännebi

Nuʼbu̱ dä nxixñahu̱ di o̱thu̱ ma familiahu̱ʼä Jeoba ʼne ga̱ʼthoʼu̱ miʼra yu̱ kü ge di thänneʼä Jeoba. Madägeʼä ʼrahmi ʼnanʼyo yu̱ hnini di nexu̱, pe̱ ga̱ʼtho ʼraingü di ëʼkyëihu̱ ʼne ga̱ʼtho di te̱nhnu̱ nuʼu̱ yu̱ nʼtëdiʼä Jeoba ge bä ʼyëpu̱ ja Biblia. Dä mi nuui Salmo 25:14 ʼne 1 Pedro 2:17, ʼne manhmi nangehna:

• Nangeʼu̱ yu̱ texto dä manhmu̱, ¿ʼbe̱ʼä ma njäpi gä nuhu̱ nuʼbu̱ gä nxixñahu̱?

NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI

Nuʼä Jesús bi ma ge nuʼbu̱ majuäni di ne gä te̱nhnu̱ʼä, jaʼtse̱di gä nxixñahu̱. ʼNe pa dä za̱ gä nxixñahu̱ mahyoni ge xtä nzaki ma nʼtëʼkyëihu̱ nangeʼä Jeoba ʼne gä te̱nhnu̱ nuʼu̱ yu̱ nʼtëdi ʼne gä da̱pfu̱ ma tehu̱ʼä.

Nuʼä dä pähmu̱

• ¿ʼBe̱pu̱ ja di ʼto̱ʼteʼä ra nxixña ge bi mandaʼä Jesús?

• ¿Hanja emme jaʼtse̱di gä da̱pfu̱ ma tehu̱ʼä Jeoba ʼne ge gä nxixñahu̱?

• ¿ʼBe̱ʼä ra mu̱di ja dä ʼyo̱ʼtä ʼna jäʼi geʼbu̱ ne dä da̱prä teʼä Ojä ʼne ne di nxixña?