Ya di mpe̱ʼä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä. Ya mi ʼtsu̱tho nuʼä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä dä ʼueke ga̱ʼtho nuʼä ʼbe̱ʼä xi nʼtso jaua Ha̱i. Mba gä nuhu̱ ʼra yu̱ njäpi bä häʼä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä ʼne gi nu ge nuʼä dä ʼyo̱ʼtä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä emme dä hyüʼtä ni mu̱i.

1. ¿ʼBe̱ʼä dä ʼyo̱ʼtä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä pa di mʼbu̱manho maho̱nʼäʼu̱ yu̱ jäʼi?

Nuʼbu̱ bi njaʼä na Däsu̱iʼä Ojä, nuʼä ʼtëmbi Armagedón, nuʼä ʼTsu̱ʼtabi Jesús dä juaʼu̱ yu̱ ʼtso jäʼi ʼne nuʼu̱ yu̱ ʼtsu̱ʼtabi ʼbu̱kua Ha̱i (Apocalipsis 16:14, 16). ʼNe gepu̱ di njaʼä mambu̱ ja Biblia ge ya hindi mʼbu̱ʼu̱ yu̱ ʼtso jäʼi (Salmo 37:10). Nuʼä na ʼTsu̱ʼtabiʼä Ojä dä ʼyo̱ʼte ge ga̱ʼthoʼu̱ yu̱ jäʼi ge di mʼbu̱kua Ha̱i di mʼbu̱manho, ʼne njoʼo toʼo dä ʼyo̱ʼte ra nʼtso o nuʼä hinnä nthe̱ui (dä mi nu Isaías 11:4).

2. ¿ʼBe̱pu̱ di njaʼä ra mʼbu̱i nuʼbu̱ bi ʼto̱ʼtua na pa̱ha̱ Ojä nuua Ha̱i?

Nuʼbu̱ bi mandaua na ʼTsu̱ʼtabi Ojä di njaʼä mambu̱ ja Biblia ge ëna ge “nuʼu̱ yu̱ jäʼi ge o̱ʼte nuʼä xi nho, di mʼbu̱kua ha̱i pa mazäi” (Salmo 37:29). Dä mi bëni ʼbe̱pu̱ di njaʼä ra mʼbu̱i nuʼbu̱ bi zo̱nʼä ra pa ge ga̱ʼtho yu̱ jäʼi di nhuëki ʼna ngü ʼna, di nhokjäʼi, ʼne dä mädi o dä neʼä Jeoba. Njoʼo toʼo di nza̱manʼu̱ ʼne ga̱ʼtho yu̱ jäʼi di mʼbu̱i pa nzäntho. ¡Genhmä emme mahotho nuʼbu̱ bi njabu̱!

3. ¿ʼBe̱ʼä dä ʼyo̱ʼtä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä nuʼbu̱ bi juaʼu̱ yu̱ ʼtso jäʼi?

Nuʼbu̱ nuʼä Jesús bi juadi ga̱ʼthoʼu̱ yu̱ ʼtso jäʼi dä manda 1,000 nje̱ya. Nuʼu̱ yu̱ paʼu̱, nuʼä Jesús ʼne nuʼu̱ 144,000 yu̱ jäʼi ge di nʼtsu̱ʼtabihu̱ʼä, dä ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi ge ʼrahmiʼtsu̱ dä bo yu̱ ʼtsoki, asta geʼbu̱ te ma ʼtsoki di njaʼu̱. Nuʼbu̱ bi guaʼä 1,000 nje̱ya ge di nʼtsu̱ʼtabiʼä, ga̱ʼtho ra Ha̱i dä gohi ge di nhuädo̱ni, ʼne ga̱ʼtho yu̱ jäʼi emme di njohya geʼtho dä de̱nni nuʼu̱ yu̱ nʼtëdiʼä Jeoba. ʼNe nubu̱ya nuʼä Jesús dä kospä ra ʼTsu̱ʼtabiʼä na Ta Jeoba. ʼNe nuʼä Ojä Jeoba, emme dä mba ma ʼtëspi, njoʼo toʼo dä ʼkämanʼu̱ o dä manyu̱ fe̱hni nangeʼä (Mateo 6:9, 10). ʼNe kextä dä fädi ge nuʼä Jeoba ʼna ra hogä ʼTsu̱ʼtabiʼä ʼne ge nzäntho honi nuʼä ra nho pa nangeʼä na hnini ʼne di jamansü. ʼNe mʼbe̱fa nuʼä Jeoba dä juaʼä Zithü ʼne nuʼu̱ yu̱ ʼtso anxe̱, ʼne kextä dä juaʼu̱ nuʼu̱ hindä ne dä ʼyëspä na ʼTsu̱ʼtabi (Apocalipsis 20:7-10). Nuʼu̱ yu̱ njäpi bä hä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä di nja pa nzäntho.

 GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA

4. Nuʼä ra ʼTsu̱ʼtabi Ojä dä juaʼu̱ yu̱ ʼtsu̱ʼtabi ʼbu̱kua Ha̱i

“Nuʼu̱ yu̱ nʼyohu̱ di mandase̱ʼu̱ yu̱ minʼyohu̱ui pa di nʼu̱mbäse̱ʼu̱” (Eclesiastés 8:9). Nuʼä Jeoba dä ʼyo̱ʼte ge nuʼä na ʼTsu̱ʼtabi dä hoki ga̱ʼtho ʼbe̱ʼä ma nʼtso xi ʼyo̱ʼtu̱ yu̱ jäʼi.

Dä mi nuui Daniel 2:44 ʼne 2 Tesalonicenses 1:6-8, ʼne manhmi nangehna:

• ¿ʼBe̱ʼä dä ʼyo̱rpä Jeoba ʼne Jesús nuʼu̱ yu̱ ʼtsu̱ʼtabi ʼbu̱kua Ha̱i ʼne nuʼu̱ yu̱ mfa̱ʼtsihu̱?

• ¿Ko nangeʼä ge xkä pähya nangeʼä Jeoba ʼne Jesús, ¿ha gi ëʼkyëi ge xi nhobu̱ ni hyäxä gue̱ndaʼu̱?

5. Ho̱nʼtä Jesús sa̱ di Nʼtsu̱ʼtabi

Nuʼbu̱ bi nʼtsu̱ʼtabiua Ha̱iʼä Jesús emme xi ngü yu̱ njäpi bä hä. Dä mi nuui ä BIDEO pa gi pähmu̱ ʼbe̱pu̱ bi ʼyüʼä Jesús ge majuäni ne di ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi, ʼne ʼbe̱pu̱ dä hyonʼä na ʼtse̱di bi ünnä Ojä pa bä hä yu̱ njäpiua Ha̱i.

Nuʼä bi ʼyo̱ʼtä Jesús nuʼbu̱ mi nʼyoua Ha̱i bi ʼyürkähu̱ nuʼä dä ʼyo̱ʼte nuʼbu̱ bi nʼtsu̱ʼtabiua. Nangeʼu̱ gaʼtho yu̱ njäpi bä hä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä, ¿ndaʼu̱ manʼna gi ne gi nu? Dä mi nuui ga̱ʼtho yu̱ texto nubu̱ ma nuʼä dä ʼyo̱ʼtä Jesús.

 6. Emme mahotho ʼbe̱pu̱ gä mʼbu̱hmu̱ nuʼbu̱ bi manda na ʼTsu̱ʼtabi Ojä

NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI

Nuʼä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä di hokna ha̱i di ʼbu̱hmu̱, dä gohi ge ʼna nhuädo̱ni ʼne di mʼbu̱kua yu̱ jäʼi ge dä thänneʼä Jeoba ʼne dä ʼyo̱ʼte na pa̱ha̱.

Nuʼä dä pähmu̱

• ¿ʼBe̱ʼä dä ʼyo̱ʼtä na ʼTsu̱ʼtabiʼä Ojä pa dä ʼtëspäʼä Jeoba?

• ¿Hanja dä za̱ gä ka̱mfënihu̱ ge nuʼä na ʼTsu̱ʼtabi Ojä dä ʼyo̱ʼte ga̱ʼtho nuʼä mambu̱ ja Biblia?

• Nangeʼä ga̱ʼtho nuʼä ma dä ʼyo̱ʼte na ʼTsu̱ʼtabi Ojä, ¿ndaʼä manʼna gi numanho?