Skip to content

Skip to table of contents

CHAPTER 15

Jesus “Mekem Justice Kamap Long Full Earth”

Jesus “Mekem Justice Kamap Long Full Earth”

1, 2. Wanem taem nao Jesus hem kros, and why nao olsem?

 JESUS hem kros fogud—and barava fitim nao for hem kros. Maet iu faendem hard for tingim hem olsem, bikos hem man wea barava garem kwaet fasin. (Matthew 21:5) Nomata olsem, hem kontrolem hemseleva long perfect wei, bikos kros bilong hem raeteous. a Bat wanem nao mekem disfala man wea lovem peace for feel kros? Bigfala samting wea no followim justice.

2 Jesus hem lovem tumas temple long Jerusalem. Long full world, datwan nao only holy ples wea dedicate for worshipim Dadi bilong hem long heven. Olketa Jew from planti kantri travel from farawe ples for worship long there. Olketa Gentile wea fraet long God kam tu for go insaed long courtyard bilong temple wea olketa markem for olketa. Bat long start long ministry bilong hem, Jesus go insaed long temple area and lukim wanfala barava nogud samting. Sorre tumas, datfala ples hem olsem wanfala market and no wanfala haos bilong worship! Hem fulap witim olketa bisnisman and pipol for sellim and baem samting. Bat, wanem samting nao no followim justice? For olketa man hia, temple bilong God hem ples for ravem pipol—for steal from olketa tu. Long wanem wei?​—John 2:14.

3, 4. Wanem greedy wei for ravem pipol nao happen long haos bilong Jehovah, and wanem nao Jesus duim for stretem datwan?

3 Olketa bigman bilong Jew religion sei wankaen coin nomoa man savve iusim for peim tax long temple. Pipol wea kam mas changem selen bilong olketa for kasem diskaen coin. So pipol for changem selen putim tebol bilong olketa insaed long temple, and tekem wanfala fee for each taem man peim coin olsem. Olketa wea sellim olketa animal barava mek profit tu. Olketa wea visit kam wea want for offerim sakrifaes savve baem from eni bisnisman long taon, bat olketa bigman bilong temple maet rejectim offering bilong olketa. Bat, offering wea olketa baem long area bilong temple bae olketa acceptim. From pipol no wei nao, olketa bisnisman hia putim barava hae price. b Diswan hem no just wei for duim bisnis wea ova tumas and no fitim. Diswan hem wei for steal!

4 Jesus no savve acceptim samting wea no followim justice. Diswan hem haos bilong Dadi bilong hem! Hem mekem wanfala rope for whipim man and raosem olketa buluka and sheep from datfala temple. Then hem go long pipol for changem selen and kapsaetem tebol bilong olketa. Tingim evri coin wea foldaon and rola long datfala smooth ston floor! Hem tok strong long olketa man wea sellim kurukuru: “Tekem go olketa samting hia from disfala ples!” (John 2:15, 16) Luk olsem evriwan fraet for againstim disfala man wea showimaot strong.

“Tekem go olketa samting hia from disfala ples!”

Son Hem Olsem Dadi

5-7. (a) Hao nao laef bilong Jesus bifor hem kam long earth affectim tingting bilong hem saed long justice, and wanem nao iumi savve lanem taem iumi studyim example bilong hem? (b) Hao nao Jesus deal witim wei wea Satan duim samting wea no followim justice and wat nao bae hem duim long future?

5 Bat, olketa bisnisman hia kam bak. Samting olsem thrifala year bihaen, Jesus deal witim sem samting wea no followim justice, and distaem hem iusim toktok bilong Jehovah againstim olketa wea mekem haos bilong Hem kamap “olsem cave bilong olketa man for steal.” (Jeremiah 7:11; Matthew 21:13) Tru nao, taem Jesus lukim olketa ravem pipol and wei for mekem temple bilong God kamap dirty, hem garem sem feeling olsem Dadi bilong hem. And iumi nating sapraes! For planti million year, Dadi bilong hem long heven teachim hem. From diswan, hem garem sem kaen feeling olsem Jehovah saed long justice. Hem barava fitim disfala toktok, Son hem olsem dadi. So sapos iumi want for garem klia idea long justice fasin bilong Jehovah, best wei hem for ting abaotem example bilong Jesus Christ.​—John 14:9, 10.

6 Only-born Son bilong Jehovah hem stap taem Satan sei Jehovah God hem laea and challengem wei wea rul bilong Hem stret. Datwan hem barava laea toktok againstim God! Disfala Son herem tu challenge bilong Satan hao no eni man bae servem Jehovah from love bat selfish samting nao muvim olketa. Laea toktok hia mas barava mekem raeteous heart bilong Son for feel pain. Hem mas feel hapi tumas taem hem savve hem nao bae duim main samting for stretem olketa laea toktok hia! (2 Corinthians 1:20) Hao nao bae hem duim datwan?

7 Olsem iumi lanem finis long Chapter 14, Jesus Christ givim finis ansa evribit long challenge bilong Satan againstim faithful fasin bilong olketa wea servem Jehovah. Taem olsem Jesus putim faondeson for kliarem holy nem bilong Jehovah from wei wea olketa tok spoelem datfala nem, and tok spoelem perfect wei bilong God for rul. Olsem Chief Wan bilong Jehovah, Jesus bae mekem justice bilong God kamap long full universe. (Acts 5:31) Full laef bilong hem long earth tu showimaot justice bilong God. Jehovah sei olsem abaotem hem: “Mi bae givim hem spirit bilong mi, and hem bae showimaot [justice] long evri didifren kaen pipol.” (Matthew 12:18) Hao nao Jesus fulfillim olketa toktok hia?

Jesus Mekem Klia “Wanem Nao Justice”

8-10. (a) Hao nao law wea olketa bigman bilong Jew religion talem hem mekhae long wei for daonem pipol wea no Jew and olketa woman? (b) Long wanem wei nao olketa law wea olketa addim mekem Sabbath law bilong Jehovah kamap wanfala hevi?

8 Jesus lovem Law bilong Jehovah and live followim datwan. Bat olketa leader bilong religion long taem bilong hem twistim and followim Law long rong wei. Jesus sei long olketa: “Iufala man wea teachim law and olketa Pharisee, iufala laea tumas! Barava nogud samting nao bae kasem iufala bikos . . . iufala ting nating long olketa barava important samting long Law, olsem for duim samting wea stret, for showimaot mercy long narawan, and for faithful.” (Matthew 23:23) For sure, olketa teacher hia bilong Law bilong God no mekem klia “wanem nao justice.” Olketa mekem hem hard for lukim justice bilong God. Hao nao olsem? Tingim tu-thri example.

9 Jehovah talem pipol bilong hem for stap separate from olketa heathen nation raonem olketa. (1 Kings 11:1, 2) Nomata olsem, samfala bigman bilong religion wea ova tumas encouragem pipol for lukdaonem evriwan wea no Jew. Datfala Mishnah garem disfala rul: “Mas no leavim eni animal long hotel bilong olketa gentile bikos olketa maet duim sex witim animal hia.” Kaen wei for daonem evriwan wea no Jew hem no fitim justice and barava difren from tru mining bilong Law Bilong Moses. (Leviticus 19:34) Olketa nara rul olsem daonem olketa woman. Law hia sei waef mas wakabaot bihaen hasband bilong hem, no saed long hem. Man mas no story witim wanfala woman long pablik, nomata sapos hem waef bilong hem. Olsem olketa slave, olketa woman no fit for givim witness long kot. Olketa garem tu wanfala prea wea olketa man sei thankiu long God from olketa no woman.

10 Olketa leader bilong religion haedem Law bilong God taem olketa mekem staka rul bilong olketa seleva. Olsem example, Sabbath law stopem waka long Sabbath, hem markem datfala day for worship, kasem spiritual strong, and rest. Bat olketa Pharisee mekem datfala law kamap wanfala hevi. Olketa seleva disaedem wanem samting nao hem ‘waka.’ Olketa markem 39 difren waka, olsem for harvest or go hunting. Olketa waka hia mekem planti kwestin kamap. Sapos wanfala man killim dae wanfala flea long Sabbath, waswe, hem hunting? Sapos hem pikim samfala grain for kaikaim taem hem wakabaot, waswe, hem harvest? Sapos hem healim samwan wea sik, waswe, hem waka? Olketa deal witim olketa kwestin hia witim staka hardfala rul.

11, 12. Hao nao Jesus showimaot hem againstim olketa kastom bilong olketa Pharisee wea no followim scripture?

11 From kaen samting olsem go ahed, hao nao Jesus helpem pipol for minim wanem nao justice? Long olketa teaching and living bilong hem, hem stand strong againstim olketa bigman bilong religion hia. Tingim firstaem samfala teaching bilong hem. Hem tok strong againstim planti rul bilong olketa wea kam from man, taem hem sei: “Kastom bilong iufala wea evri genereson followim hem mekem toktok bilong God hem iusles nomoa.”​—Mark 7:13.

12 Jesus strong for teachim hao olketa Pharisee talem rong samting abaotem Sabbath law​—hao olketa no minim purpose bilong datfala law. Hem sei Messiah nao “man wea rulim Sabbath” dastawe hem fit for healim pipol long Sabbath. (Matthew 12:8) For strongim datfala point, hem duim mirakol healing long Sabbath front long pipol. (Luke 6:7-10) Olketa healing hia showim long smol wei samting wea hem bae duim insaed Thousand Year Rul bilong hem. Datfala Kingdom Rul bae barava main Sabbath, taem evri faithful man bae rest from planti handred year wea olketa stap anda long olketa hevi bilong sin and dae.

13. Wanem law nao kamap bihaen Christ finisim ministry bilong hem long earth, and hao nao hem difren from datwan wea kam firstaem?

13 Jesus mekem klia tu wanem nao hem tru justice taem wanfala niu law, “law bilong Christ,” hem start bihaen hem finisim ministry bilong hem long earth. (Galatians 6:2) Disfala law hem difren from Law Bilong Moses wea kam firstaem bikos hem depend no long olketa komand wea olketa raetem, bat long olketa principle. Nomata olsem, hem garem samfala kliafala komand tu. Jesus kolem wanfala long olketa hia ‘wanfala niu komandment.’ Jesus teachim evri follower bilong hem for lovem each other long sem wei wea hem lovem olketa. (John 13:34, 35) Tru nao, love wea willing for sakrifaesim seleva hem spesol mark bilong evriwan wea live followim “law bilong Christ.”

Wanfala Example Bilong Justice

14, 15. Hao nao Jesus showimaot hem luksavve long olketa spialaen bilong paoa bilong hem, and why nao diswan comfortim iumi?

14 Jesus duim moa samting winim wei for teach abaotem love. Hem live followim “law bilong Christ.” Diswan showaot thru long full laef bilong hem. Tingim thrifala wei wea example bilong Jesus showimaot klia wanem nao justice.

15 First wan, Jesus stap klia evribit long wei for duim eni samting wea no followim justice. Maet iu lukim hao planti samting wea no followim justice hem happen taem olketa man kamap praod and ovarem spialaen bilong paoa wea olketa garem. Jesus no duim datwan. Wantaem, wanfala man kam long Jesus and sei: “Teacher, dadi bilong mi hem dae finis so iu talem brata bilong mi for sharem olketa samting wea dadi leavim for mitufala.” Hao nao Jesus ansarem man hia? “Man, mi no garem paoa for disaedem kaen samting olsem for iutufala!” (Luke 12:13, 14) Maet iumi sapraes long datwan. Savve bilong Jesus, fasin bilong hem for luksavve, and paoa wea hem kasem from God hem winim eniwan long earth; nomata olsem, hem no laek join insaed raoa hia, bikos hem no kasem paoa for duim datwan. Nomata long planti thousand year wea hem laef bifor hem kam long earth, Jesus hem evritaem hambol long wei olsem. (Jude 9) Wei wea Jesus hambol for trustim Jehovah for disaedem samting saed long justice hem showimaot Jesus garem nambawan fasin.

16, 17. (a) Hao nao Jesus showimaot justice taem hem preachim gud nius abaotem Kingdom bilong God? (b) Hao nao Jesus showimaot hao justice wea hem garem join witim mercy?

16 Mek-tu, Jesus showimaot justice long wei bilong hem taem hem preachim gud nius abaotem Kingdom bilong God. Hem no saedem eniwan. Bat, hem traem best for kasem evri difren kaen pipol, nomata olketa rich or poor. Long wei wea difren, olketa Pharisee les long poor pipol, and kolem olketa long disfala nogud nem ʽam-ha·ʼaʹrets, wea minim olketa man nating, or “pipol bilong land.” Jesus hem no fraet for stretem disfala wei for no followim justice. Taem hem teachim pipol gud nius—and tu, taem hem kaikai witim pipol, feedim, healim, or resurrectim olketa—hem saportim justice bilong datfala God wea want for helpem “evri difren kaen man.” c​—1 Timothy 2:4.

17 Mek-thri, justice bilong Jesus hem fulap witim mercy. Hem duim bigfala samting for helpem olketa sinner. (Matthew 9:11-13) Hem willing tumas for helpem pipol wea no garem paoa for protectim olketa seleva. Olsem example, Jesus no joinim olketa leader bilong religion for apim wei for no trustim evri Gentile. Hem showimaot mercy taem hem helpem and teachim samfala hia, nomata main waka bilong hem for helpem olketa Jew pipol. Hem agree for duim mirakol for healim servant bilong army komanda bilong Rome, and sei: “Mi no savve long eniwan long Israel wea garem strongfala faith olsem disfala man.”​—Matthew 8:5-13.

18, 19. (a) Wanem nao olketa wei wea Jesus apim wei for respectim olketa woman? (b) Hao nao example bilong Jesus helpem iumi for lukim hao wei for no fraet hem join witim justice?

18 Long sem wei, Jesus no saportim tingting bilong planti pipol long dat taem saed long olketa woman. Bat long wei wea difren, hem no fraet for duim samting wea followim justice. Pipol ting olketa Samaritan woman no klin olsem olketa Gentile. Nomata olsem, Jesus no hol bak for preach long datfala Samaritan woman long well bilong Sychar. Tru nao, woman hia nao first wan wea Jesus talemaot klia hao hem nao datfala promis Messiah. (John 4:6, 25, 26) Olketa Pharisee sei olketa shud no teachim eni woman law bilong God, bat Jesus iusim planti taem and strong for teachim olketa woman. (Luke 10:38-42) And nomata kastom sei olketa no savve trustim olketa woman for givim stretfala witness long kot, Jesus givim honor long samfala woman taem olketa nao first for lukim hem bihaen hem resurrect. Hem talem tu olketa woman hia for go talem olketa man disaepol abaotem disfala barava important samting!​—Matthew 28:1-10.

19 Tru nao, Jesus showimaot klia long olketa nation wanem nao justice. Planti taem hem duim olsem nomata datwan bae mekem hem stap long danger. Example bilong Jesus helpem iumi for lukim hao man mas no fraet sapos hem want for saportim trufala justice. Dastawe hem fit for garem nem, “datfala Lion wea kam from tribe bilong Judah.” (Revelation 5:5) Remember hao lion hem piksarem wei for no fraet for followim justice. Klosap nao Jesus bae mekem justice wea moa big kamap. Hem bae “mekem justice kamap long full earth.”​—Isaiah 42:4.

Messiah King “Mekem Justice Kamap Long Full Earth”

20, 21. Long taem bilong iumi, hao nao Messiah King hem apim justice long earth and insaed long Christian kongregeson?

20 Start long taem wea hem kamap Messiah King long 1914, Jesus hem apim justice long earth. Long wanem wei? Hem acceptim waka for mek sure profesi bilong hem long Matthew 24:14 bae fulfill. Olketa follower bilong Jesus long earth teachim truth abaotem Kingdom bilong Jehovah long pipol bilong evri kantri long earth. Olsem Jesus, olketa preach long wei for no saedem eniwan and long wei wea followim justice wea luk aotem wei for givim evriwan​—young or olo, rich or poor, man or woman—chance for savve long Jehovah, datfala God bilong justice.

21 Olsem Hed, Jesus hem apim justice tu insaed long Christian kongregeson. Olsem profesi talem, hem givim “olketa man olsem present,” wea hem nao olketa faithful Christian elder wea lead insaed long kongregeson. (Ephesians 4:8-12) Taem olketa shepherdim flock bilong God, olketa man hia followim example bilong Jesus Christ for apim justice. Olketa evritaem tingim hao Jesus laekem olketa for deal witim sheep bilong hem long wei wea followim justice​—nomata wanem position, nem, or living olketa garem.

22. Wanem nao tingting bilong Jehovah saed long olketa samting wea no followim justice distaem, and hem markem Son bilong hem for duim wanem?

22 Klosap nao, Jesus bae mekem justice kamap long earth long wei wea winim enitaem bifor. Fasin wea no followim justice hem big tumas long disfala world wea olabaot. Evri pikinini wea dae from hangre hem from fasin wea no followim justice wea no garem eni excuse. Diswan hem barava tru sapos iumi tingim selen and taem wea pipol spendem for mekem olketa samting for faet long war and wakem evri kaen samting for selfish hapitaem. Dae bilong planti million pipol wea shud no dae each year hem wanfala nomoa long planti samting wea no followim justice, wea mekem Jehovah kros long raeteous wei. Hem markem Son bilong hem for faetem wanfala raeteous war againstim disfala full wicked system for finisim for olowe evri samting wea no followim justice.​—Revelation 16:14, 16; 19:11-15.

23. Bihaen Armageddon, hao nao Christ bae apim justice for olowe?

23 Nomata olsem, justice bilong Jehovah mas duim moa samting winim wei for distroem wicked pipol nomoa. Hem markem tu Son bilong hem for rul olsem “Prince bilong Peace.” Bihaen long war bilong Armageddon, rul bilong Jesus bae mekem peace kamap long full earth, and hem bae rul “followim justice.” (Isaiah 9:6, 7) Then Jesus bae hapi tumas for finisim evri samting wea no followim justice wea kosim planti pain and safa insaed long world. For olowe hem bae faithful for saportim perfect justice bilong Jehovah. Dastawe hem important tumas for iumi followim justice bilong Jehovah distaem. Bae iumi lukim hao nao iumi savve duim datwan.

a Taem hem showimaot kros wea raeteous, Jesus hem olsem Jehovah wea “showimaot kros bilong hem” againstim evri wicked fasin. (Nahum 1:2) Olsem example, bihaen Jehovah talem bighed pipol bilong hem hao olketa mekem haos bilong hem “olsem cave bilong olketa man for steal,” hem sei: “Mi bae pourim bigfala kros bilong mi long disfala ples.”​—Jeremiah 7:11, 20.

b Olsem Mishnah hem talem, wanfala raoa hem kamap samfala year bihaen abaotem hae price bilong olketa kurukuru wea olketa sellim long temple. So pipol daonem price 99 percent! Hu nao main wan for mek profit from diskaen bisnis? Samfala man wea raetem history sei famili bilong Hae Priest Annas nao ownim olketa market bilong temple wea mekem datfala famili bilong priest garem staka selen.​—John 18:13.

c Olketa Pharisee sei poor pipol, wea no savve long Law, “olketa garem curse.” (John 7:49) Olketa sei man shud no teachim kaen pipol olsem or duim bisnis witim olketa or kaikai or prea witim olketa. For letem dota bilong iu for maritim wanfala long olketa hem moa worse winim wei for givim hem long olketa wild animal. Olketa biliv hao resurrection hope hem no for poor pipol olsem.