Skip to content

Skip to table of contents

No Lusim Jehovah Taem Narawan Duim Samting wea No Stret

No Lusim Jehovah Taem Narawan Duim Samting wea No Stret

“Nomata sapos eniwan long iufala hem feel nogud long narawan, hem mas . . . evritaem forgivim hem.”—COL. 3:13.

SONG: 121, 75

1, 2. Wanem nao Bible talem wea showimaot namba bilong pipol bilong Jehovah bae kamap staka?

ORGANIZATION bilong Jehovah hem barava spesol. Pipol bilong hem raonem full world lovem hem and laek for worshipim hem. Nomata evriwan insaed organization bilong Jehovah no perfect and samfala taem duim samting wea no stret, Jehovah iusim holy spirit bilong hem for helpem olketa. Tingim samfala wei wea Jehovah blessim pipol bilong hem.

2 Long 1914, pipol bilong Jehovah no staka tumas. Bat Jehovah blessim preaching waka wea olketa duim. From datwan, staka million pipol lanem olketa tru teaching insaed Bible and kamap olketa Witness bilong hem. Jehovah talem profesi abaotem diswan taem hem sei: “Datfala smol wan bae kamap wan thousand, and datwan wea no big tumas bae kamap wanfala maeti nation. Mi Jehovah, bae mi mekem datwan for happen kwiktaem long taem bilong hem.” (Isa. 60:22) Profesi hia hem kamap tru distaem. Pipol bilong Jehovah olketa olsem wanfala maeti nation. Interesting samting, total namba bilong pipol wea worshipim Jehovah raonem full world hem winim population bilong staka kantri.

3. Wanem nao showimaot pipol bilong Jehovah lovem narawan?

3 Long olketa last day distaem, Jehovah helpem pipol bilong hem for strongim love wea olketa garem for each other. Bible sei “God hem love,” and olketa followim example bilong hem. (1 John 4:8) Jesus sei long olketa disaepol: “Mi givim wanfala niu law long iufala. Iufala mas lovem iufala evriwan. . . . Sapos iufala lovem iufala evriwan, pipol bae savve iufala olketa disaepol bilong mi.” (John 13:34, 35) Pipol bilong Jehovah showimaot love long narawan long taem bilong war tu. Olsem example, long World War II samting olsem 55 million pipol dae. Bat pipol bilong Jehovah no killim dae eniwan long datfala war. (Readim Micah 4:1, 3.) So pipol bilong Jehovah “no kasem blame” for wei wea staka pipol dae long datfala war.—Acts 20:26.

4. Wanem nao hem spesol abaotem wei wea namba bilong pipol bilong Jehovah hem gohed for kamap big?

4 Namba bilong pipol bilong Jehovah gohed for kamap big nomata olketa stap long disfala nogud world bilong Satan, wea Bible sei hem “god bilong disfala world.” (2 Cor. 4:4) Satan kontrolem olketa gavman long world, and olketa organization wea reportim nius, and hem iusim olketa samting hia for trae for stopem preaching waka. Bat hard tumas for hem stopem disfala waka. Nomata olsem, Satan savve hem garem lelebet taem nomoa, so hem gohed trae for stopem iumi for worshipim Jehovah.—Rev. 12:12.

WASWE, BAE IU GOHED FAITHFUL TAEM NARAWAN DUIM SAMTING WEA NO STRET?

5. Why nao samfala taem maet olketa narawan mekem iumi feel nogud? (Lukim piksa long start bilong study.)

5 Pipol bilong God savve hem barava important for lovem God and nara pipol. Jesus sei: “‘Iu mas lovem God bilong iu Jehovah long full heart bilong iu, long full soul bilong iu, and long full mind bilong iu.’ Disfala law nao first wan, and no eni nara law important winim hem. Nara law wea barava important nao hem: ‘Iu mas lovem narawan long sem wei wea iu lovem iuseleva.’” (Matt. 22:35-39) Nomata olsem, Bible sei bikos long sin bilong Adam, iumi evriwan no perfect. (Readim Rome 5:12, 19.) So samfala taem maet wanfala brata or sista long kongregeson talem or duim samting wea mekem iumi feel nogud. Diswan savve testim sapos iumi lovem Jehovah and pipol bilong hem or nomoa. Waswe, bae iumi gohed faithful long Jehovah sapos samting olsem hem happen? Bible story abaotem samfala long bifor wea worshipim Jehovah wea talem or duim samting wea mekem narawan feel nogud. Distaem bae iumi storyim wanem iumi savve lanem from olketa story hia.

Sapos iu stap long Israel long taem bilong Eli and tufala son bilong hem, waswe, samting wea olketa duim bae mekem iu stambol? (Paragraf 6 storyim diswan)

6. Wanem nao tufala son bilong Eli duim, bat wanem nao Eli nating duim?

6 Olsem example, Hae Priest Eli garem tufala son wea no obeyim olketa law bilong Jehovah. Bible sei: “Olketa son bilong Eli olketa rabis man. Olketa nating respectim Jehovah.” (1 Sam. 2:12) Eli savve tufala son bilong hem duim olketa nogud samting. Bat hem nating disciplinem tufala. Gogo, Jehovah panisim Eli and tufala son bilong hem. And bihaen, Jehovah no letem olketa wea kam from laen bilong Eli for duim waka bilong hae priest. (1 Sam. 3:10-14) Sapos iu stap long datfala taem and iu savve Eli letem tufala son bilong hem for duim olketa nogud samting, wanem nao bae iu duim? Waswe, datwan bae spoelem faith bilong iu and bae iu stop for worshipim Jehovah nao?

7. Wanem nao olketa bigfala sin wea David duim, and wanem nao God duim abaotem datwan?

7 Jehovah lovem tumas David bikos hem garem olketa naesfala wei. (1 Sam. 13:13, 14; Acts 13:22) Bat bihaen, David duim barava nogud samting. Taem Uriah hem go for faet long war, David durong witim waef bilong Uriah, Bath-sheba, and hem babule. David no laekem eniwan for savve long wanem hem duim. So hem talem Uriah for kam lukim hem, and then hem talem Uriah for go bak long haos bilong hem. Plan bilong David hem for Uriah go sleep witim Bath-sheba, mekem pipol tingse datfala baby hem bilong Uriah. Bat Uriah nating go long haos bilong hem. So David mekem arrangement for Uriah mas dae long faet. From David duim olketa bigfala sin hia, staka nogud samting kasem hem and famili bilong hem. (2 Sam. 12:9-12) Nomata olsem, Jehovah showimaot mercy long hem and forgivim hem. Hem savve David laek for duim stret samting. (1 Ki. 9:4) Sapos iu stap long datfala taem, hao nao bae iu ting long samting wea David duim? Waswe, datwan bae mekem iu stop for worshipim Jehovah nao?

8. (a) Wanem nao Peter duim wea no stret? (b) Nomata Peter duim mistek, why nao Jehovah gohed iusim hem for duim waka?

8 Nara example long Bible hem aposol Peter. Jesus chusim hem for kamap wanfala aposol. Nomata olsem, samfala taem Peter talem or duim samfala samting wea no stret. Olsem example, Peter sei nomata sapos olketa narawan lusim Jesus, bae hem nating duim olsem. (Mark 14:27-31, 50) Bat bihaen olketa soldia arrestim Jesus, evri aposol, and Peter tu, lusim hem. Then thrifala taem nao Peter sei hem no savve long Jesus. (Mark 14:53, 54, 66-72) Bihaen, Peter feel nogud tumas long samting wea hem duim. So Jehovah forgivim hem, and gohed iusim Peter for duim waka bilong hem. Sapos iu wanfala disaepol long datfala taem and iu savve long wanem Peter hem duim, waswe, bae iu gohed trustim Jehovah?

9. Wanem nao mekem iu sure Jehovah bae evritaem duim stret samting?

9 Olketa example hia showimaot samfala long bifor wea worshipim Jehovah duim olketa nogud samting wea spoelem olketa narawan. Taem semkaen samting happen distaem, wanem nao bae iu duim? Waswe, bae iu no go long olketa meeting nao, or lusim Jehovah and organization bilong hem? Or waswe, bae iu luksavve Jehovah hem showimaot mercy and maet hem givim taem long man wea duim samting wea no stret for repent? Bat maet samfala taem samwan wea duim olketa bigfala sin hem no sorre long wanem hem duim. Waswe, bae iu trustim wei wea Jehovah hem savve long samting wea happen and bae hem stretem datwan long barava taem? Maet gogo Jehovah bae aotem datfala man from kongregeson tu. Waswe, iu trustim Jehovah bae evritaem duim stret samting?

GOHED FOR FAITHFUL

10. Taem Judas Iscariot and Peter duim samting wea no stret, wanem nao Jesus luksavve long hem?

10 Bible story abaotem staka wea gohed faithful long Jehovah and no lusim organization bilong hem nomata olketa narawan duim nogud samting. Jesus nao showimaot gudfala example long diswan. Bihaen Jesus prea for full naet and askem Dadi bilong hem for helpem hem, hem chusim 12-fala aposol bilong hem. Bat bihaen, wanfala aposol hia, Judas Iscariot, givim hem go long olketa enemy. And tu, aposol Peter sei hem no savve long Jesus. (Luke 6:12-16; 22:2-6, 31, 32) Jesus luksavve hem no stret for blamem Jehovah or pipol bilong hem for samting wea tufala aposol hia duim. Jesus gohed fren gud witim Dadi bilong hem and gohed faithful for duim wanem God laekem. From datwan, Jehovah mekem hem laef bak and bihaen hem kamap King long Kingdom long heven.—Matt. 28:7, 18-20.

11. Wanem profesi long Bible nao story abaotem samting wea happen long pipol bilong Jehovah long distaem?

11 Example bilong Jesus helpem iumi for mas gohed faithful long Jehovah and for no lusim organization bilong hem. And iumi garem olketa gudfala reason for duim datwan. Iumi luksavve Jehovah leadim pipol bilong hem distaem. Hem helpem olketa for preachim gud nius long evri ples long world, and olketa nomoa duim disfala waka. From Jehovah teachim pipol bilong hem staka gudfala samting, olketa garem wan mind and olketa hapi. Profesi long Isaiah 65:14 story olsem abaotem datwan: “Olketa servant bilong mi bae singaot from olketa hapi bikos heart bilong olketa hem fulap witim gudfala samting.”

12. Wanem nao iumi mas no duim taem narawan duim samting wea no stret?

12 Iumi barava hapi bikos Jehovah leadim iumi and helpem iumi for duim staka gudfala samting. Bat pipol long world no hapi and no garem eni hope for future. Hem barava no wise and hem krangge samting for lusim Jehovah and organization bilong hem bikos samwan long kongregeson duim or talem samting wea no stret! Bat samting wea iumi laek for duim nao hem for gohed faithful long Jehovah and duim wanem hem talem. And tu, iumi mas garem stretfala tingting taem narawan duim samting wea no stret.

WANEM FOR DUIM TAEM NARAWAN DUIM SAMTING WEA NO STRET

13, 14. (a) Why nao iumi shud patient witim narawan? (b) Wanem promis bilong Jehovah nao iumi laek for tingim evritaem?

13 Wanem nao iu shud duim sapos wanfala brata or sista talem or duim samting wea mekem iu feel nogud? Bible givim disfala advaes: “No kwiktaem for feel nogud long narawan, bikos datwan hem wei bilong olketa wea krangge.” (Eccl. 7:9) Iumi evriwan no perfect and savve duim samting wea no stret. So iumi shud no tingse olketa brata or sista bilong iumi bae evritaem talem or duim stret samting. And sapos iumi tingim evritaem mistek bilong olketa, datwan bae spoelem iumi. Maet bae iumi no hapi taem iumi gohed for worshipim Jehovah. Barava nogud samting nao, maet bae iumi wikdaon and lusim organization bilong Jehovah. Sapos iumi duim olsem, bae iumi no garem privilege for worshipim Jehovah and no garem hope for laef insaed long niu world.

14 So wanem nao savve helpem iumi for gohed hapi for worshipim Jehovah nomata narawan duim samting wea mekem iumi feel nogud? No forgetim disfala promis bilong Jehovah: “Mi wakem wanfala niu skae and wanfala niu earth, and iufala bae no tingim moa olketa samting wea happen bifor, and bae iufala no sorre bikos long olketa tu.” (Isa. 65:17; 2 Pet. 3:13) Bae iu kasem olketa blessing hia sapos iu gohed faithful long Jehovah.

15. Wanem nao Jesus sei iumi shud duim taem narawan duim samting wea no stret?

15 Bat iumi no stap long niu world yet. So sapos eniwan mekem iumi feel nogud, iumi mas ting raonem wanem Jehovah laekem iumi for duim. Olsem example, Jesus sei: “Sapos iufala forgivim nara pipol wea sin againstim iufala, Dadi bilong iufala long heven bae forgivim iufala tu. Bat sapos iufala no forgivim nara pipol wea sin againstim iufala, Dadi bilong iufala bae no forgivim sin bilong iufala.” And taem Peter askem Jesus haomas taem nao man mas forgivim narawan, Jesus sei: “No sevenfala taem nomoa, bat seventi-seven taem.” Datfala toktok showimaot iumi mas willing for forgivim narawan evritaem.—Matt. 6:14, 15; 18:21, 22.

16. Wanem gudfala example nao Joseph showimaot for iumi?

16 Joseph showimaot gudfala example long wanem iumi shud duim taem narawan mekem iumi feel nogud. Jacob garem tufala son long Rachel, and Joseph nao firstborn. Tenfala haf brata bilong Joseph jealous long hem bikos dadi bilong olketa Jacob lovem hem winim olketa. From olketa barava heitim Joseph, olketa salem hem for kamap slave long Egypt. Bihaen staka year, king bilong Egypt mekem Joseph kamap mek-tu ruler long datfala kantri bikos hem tinghae long olketa gudfala samting wea Joseph duim. Bihaen, long taem bilong bigfala hangre, olketa brata bilong Joseph kam long Egypt for peim kaikai. Taem olketa lukim Joseph, olketa no savve hu nao hem, bat hem savve long olketa. Nomata olketa duim barava nogud samting long hem, hem no panisim olketa bat hem duim samting for faendaot sapos olketa changem wei bilong olketa. Taem Joseph luksavve olketa change, hem talem olketa hu nao hem. Bihaen, hem comfortim olketa taem hem sei: “Iufala no fraet. Bae mi gohed givim kaikai long iufala and olketa pikinini bilong iufala.”—Gen. 50:21.

17. Wanem nao iumi laek for duim taem olketa narawan duim samting wea no stret?

17 From iumi evriwan no perfect, maet iumi tu mekem narawan feel nogud. So sapos iu luksavve iu mekem narawan feel nogud, followim wanem Bible talem. Askem hem for forgivim iu, and go stretem datfala problem witim hem. (Readim Matthew 5:23, 24.) Taem narawan forgivim iumi, datwan mekem iumi hapi. So iumi tu shud forgivim olketa. Colossae 3:13 sei: “Nomata sapos eniwan long iufala hem feel nogud long narawan, hem mas no kros bat mas evritaem forgivim hem. Iufala mas olsem Jehovah wea hem willing for forgivim iufala.” Sapos iumi barava lovem olketa brata and sista bilong iumi, bae iumi no tingim olowe nogud samting wea olketa duim bifor. (1 Cor. 13:5) And sapos iumi forgivim olketa narawan, bae Jehovah forgivim iumi tu. So, taem narawan duim samting wea no stret, iumi mas gohed showimaot mercy long hem, olsem Dadi bilong iumi, Jehovah, showimaot mercy long iumi.—Readim Psalm 103:12-14.