1, 2. Save pučiba pučena pe o manuša?

O ČHAVE pučena but pučiba. Tu šaj objasninea lenge nešto, ama ola pučena: „Soske?“ Keda ka de len odgovor, ola palem pučena: „E soske agjaar tano?“

² Bizi razlika dali nekoj tano terno ili phuro, sarinen isi amen pučiba. Šaj pučaja amen so ka ha, so ka urava ili so ka kina. Ili, pučaja amen važna pučiba bašo životo hem so ka ovel amencar ponadari. Keda o odgovorija so arakhaja len nane amenge dovolna, tegani šaj ka čhinava te roda len.

3. Soske but manuša mislinena kaj našti te arakhen o odgovorija bašo važna pučiba so isi len?

³ Dali i Biblija dela odgovorija bašo važna pučiba so pučaja amen? Nesave manuša šaj mislinena kaj o odgovorija so ka arakhen len ki Biblija tane phare te haljoven pe. Ola mislinena kaj samo o religiozna vodačija ili učitelija šaj te den o odgovorija. A javera manuša palem, ladžana te pučen. So mislinea tu?

4, 5. Kola važna pučiba pučea tut? Soske valjani te rode o odgovorija?

⁴ Šaj mangea te džane o odgovorija bašo pučiba, sar soj tane: Koja tani i smisla e životoskiri? So ka ovel mancar palo meribe? Savo tano o Devel? O Isus vakergja: „Molinen, hem ka del pe tumenge. Roden, hem ka arakhen. Khuven, hem ka phravel pe tumenge“ (Matej 7:7). Ma otkažin tu sa džikote na arakhea odgovorija so ka šaj te verujne ki lende.

 ⁵ Ako rodea o odgovorija, tu ka arakhe len ki Biblija (Izreki 2:1-5). Adala odgovorija nane but phare te haljoven pe. Adava so ka džane o odgovorija panda akana ka kerel tut pobahtalo hem ka ovel tut šukar nadež baši idnina. Ajde te dikha jekh pučibe so buninela bute manušen.

6. Soske nesave manuša mislinena kaj o Devel na grižinela pe lenge?

⁶ But manuša mislinena kaj o Devel na grižinela pe amenge. Ola vakerena kaj ako o Devel čače grižinela pe sine amenge, tegani o sveto ka ovel sine pojaver. Segde dikhaja maribe, o manuša mrzinena pe hem isi čorolipe. O manuša nasvaljovena, cidena muke hem merena. Nesave pučena pe: „Ako o Devel grižinela pe amenge, soske na cidela sa akala muke?“

7. a) Sar o religiozna vodačija sikavena e manušen kaj o Devel kerela lošnipa? b) Soske šaj te ova sigurna kaj o Devel nane krivo bašo lošna bukja so ovena?

⁷ O religiozna vodačija nesavo puti kerena o manuša te verujnen kaj o Devel kerela lošnipa. Keda ovela nešto lošno, ola vakerena kaj adava tano e Devleskiri volja. Ola phenena kaj o Devel manglja agjaar te ovel. Keda vakerena akava, adalea kerena krivo e Devle. Ama i Biblija vakerela kaj o lošnipe nikogaš na avela taro Devel. Ko Jakov 1:13 pišinela kaj o Devel nikas na iskušinela lošnipaja. Adathe pišinela: „Nijekh, keda ka ovel ko iskušenie te na vakerel: ,O Devel iskušinela man‘. Soske, nijekh našti iskušinela e Devle lošnipaja, a ov da na iskušinela nikas lošnipaja“. Akava značinela kaj iako o Devel panda na  čhinavela o lošna bukja, ov nikogaš na kerela te oven lošna bukja. (Čitin Jov 34:10-12.)

8, 9. Soske nane pravedno te kera e Devle krivo bašo amare problemija? Vaker primer.

⁸ Te objasnina akava jekhe primerea. Jekh terno manuš živinela pe roditelencar. Leskoro dad but mangela le hem sikavela le sar te anel šukar odluke. Jekh dive, akava terno manuš buningja pe protiv po dad, hem gelo peske kheral. Tegani ov počmingja te kerel lošna bukja hem sine le problemija. Dali o dad tano krivo bašo adava so ulo, adaleske so mukhlja le te džal peske? Na, nane agjaar! (Luka 15:11-13). Isto sar adava dad, o Devel da na čhinavgja e manušen keda ola biringje te protivinen pe leske hem te keren lošna bukja. Adaleske, keda ovena lošna bukja, valjani te setina amen kaj o Devel na kerela len. Nane pravedno te kera krivo e Devle.

⁹ E Devle isi le but šukar pričina soske panda na čhinavela o lošnipe. Ko dešujekhto poglavje ka sikljove so vakerela i Biblija bašo akava. Ama, tu šaj te ove sigurno kaj o Devel mangela amen hem kaj ov nane krivo bašo amare problemija. Samo ov šaj te rešinel len (Isaija 33:2).

10. Soske šaj te ova sigurna kaj o Devel ka popravinel sa i šteta so kergje la o lošna manuša?

¹⁰ O Devel tano sveto (Isaija 6:3). Adava značinela kaj sa so kerela tano čisto hem šukar. Adaleske šaj te ovel amen doverba ki leste. O manuša nane asavke. Ola ponekogaš kerena pogrešna bukja. Čak o najiskreno vladeteli našti te popravinel sa i šteta so kerena la o lošna manuša. Nijekh nane silno sar o Devel. Ov šaj te popravinel sa i šteta so kergje la o lošna manuša, hem ka kerel  adava. O Devel ka cidel sa o lošnipe zasekogaš. (Čitin Psalm 37:9-11.)

11. Sar osetinela pe o Devel keda dikhela kaj isi tut muke?

¹¹ Sar osetinela pe o Devel keda dikhela so ovela ko sveto hem save problemija isi tut? I Biblija vakerela kaj o Devel „mangela i pravda“ (Psalm 37:28). Leske tano but važno dali nesavi buti tani šukar ili na. Ov mrzinela keda o manuša mučinena pe. Ki Biblija pišinela kaj „dukhandilo le ko vilo“ keda ko purano vreme dikhlja kaj o sveto sine pherdo lošnipaja (1. Mojseeva 6:5, 6). O Devel na meningja pe (Malahija 3:6). I Biblija vakerela kaj e Devleske tano but važno sar osetinaja amen. (Čitin 1. Petrovo 5:7.)

12, 13. a) Soske mangaja e javeren hem grižinaja amen lenge, hem sar osetinaja amen bašo lošnipe so isi ko sveto? b) Soske šaj te ova sigurna kaj o Devel ka čhinavel sa o muke hem o nepravde?

¹² O Devel kergja amen sprema leskoro liko (1. Mojseeva 1:26). Akava značinela kaj o Devel kergja amen te šaj te sikava šukar osobine sar leskere. Adaleske, ako tuke pharo keda dikhea sar nesave manuša so nane kriva cidena muke, e Devleske tano panda popharo keda dikhela adava! Kotar džanaja akava?

¹³ I Biblija vakerela amenge kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jovanovo 4:8). Sa so kerela o Devel, kerela taro mangipe. Amen šaj te manga soske o Devel da mangela. Razmislin bašo akava: Ako isi tut sila te čhinave sa o muke hem o nepravde so isi ko sveto, ka kere li adava? Sigurno ka kere adava, soske mangea e manušen. Sar i tano e Devlea? Leste  isi le sila, hem adaleske so mangela amen, ov ka čhinavel sa o muke hem o nepravde. Tu šaj te ove sigurno kaj sa e Devleskere lafija soj pišime ko početok taro akava lil ka oven čače! Ama, te šaj te verujne ko adala lafija, valjani te džane poviše bašo Devel.

14. Kova tano e Devleskoro anav, hem kotar džanaja kaj valjani te koristina le?

¹⁴ Keda mangea te ove nekasaja amal, so vakerea leske prvo? Prvo vakerea leske tlo anav. Dali e Devle isi le anav? But religie vakerena kaj leskoro anav tano „Devel“, ama adava nane anav. Adava tano titula, sar na primer „cari“ ili „pretsedateli“. O Devel vakergja amenge kaj leskoro anav tano Jehova. Ko Psalm 83:18 pišinela: „Te džanen o manuša kaj samo tu, kova to anav tano Jehova, sian Najbaro upri celo phuv“. Ki Biblija e Devleskoro anav tano pišimo nekobor milja puti. O Jehova mangela te džane leskoro anav hem te koristine le. Ov vakerela tuke plo anav te šaj te ove lea paše sar amal.

15. So značinela o anav Jehova?

¹⁵ E Devleskoro anav, Jehova, isi le hor značenje.  Leskoro anav značinela kaj ov šaj te kerel sa so vakerela hem sa so mangela. Ništo našti te čhinavel le. Samo o Jehova šaj te phiravel akava anav. *

16, 17. So značinela a) „Semokjno“? b) „Večno Cari“? v) „Stvoriteli“?

¹⁶ Sar so čitingjem poangle, ko Psalm 83:18 vakerela bašo Jehova: „Samo tu, kova tlo anav tano  Jehova, sian Najbaro upri celo phuv“. Isto agjaar, ko Otkrovenie 15:3 pišinela: „Bare hem najšuže tane o bukja so kerea, Jehova Devla, Semokjno sian. Pravedna hem čačutne tane tle drumija, tu sian večno Cari“. So značinela i titula „Semokjno“? Adava značinela kaj o Jehova tano najsilno taro sa o javera. A i titula „Večno Cari“ značinela kaj ov postojnela sine sekogaš. Ko Psalm 90:2 vakerela kaj ov tano Devel taro veko ko veko. Akava tano nešto posebno!

¹⁷ Samo o Jehova tano Stvoriteli. Ko Otkrovenie 4:11 pišinela: „Mokjno Jehova, Devla amarea, tu zaslužinea sarine te slavinen tut hem te sikaven tuke čest, soske tu kergjan sa o bukja, hem ola postojnena soske tu agjaar mangljan“. Oja, o angelija ko nebo, o čerenja upre, o ovošje so bajrola ko  kašta, o mačhe soj tane ko pani — sa so isi, kergja o Jehova!

18. Soske nesave manuša mislinena kaj nikogaš našti te oven paše e Devlea? So vakerela i Biblija bašo adava?

¹⁸ Keda nesave manuša čitinena bašo e Jehovaskere osobine, šaj astarela len dar. Ola mislinena: „O Devel tano najbaro hem najsilno, me našti te ovav lea paše, soske o Devel ka mangel te grižinel pe mange?“ Ama, dali o Devel mangela te mislina agjaar? Na, nikogaš. O Jehova mangela te ovel amencar paše. I Biblija vakerela kaj o Devel „nane dur nikastar amendar“ (Dela 17:27). O Devel mangela tu te ove paše lea hem ov vakerela kaj ov da ka ovel paše tuja (Jakov 4:8).

19. a) Sar šaj te ove paše e Devlea? b) Kola taro e Jehovaskere osobine tuke najšuže?

¹⁹ Sar šaj te ove paše e Devlea? O Isus vakergja: „Te šaj te ovel len večno životo valjani šukar te pendžaren tut, e jekhe čačutne Devle, hem okole so bičhalgjan le, o Isus Hristos“ (Jovan 17:3). Ponadari da sikljov bašo Jehova hem bašo Isus, hem ka pendžare len pošukar. Tegani, ka šaj te ovel tut večno životo. Na primer, ko akava poglavje dikhlem kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jovanovo 4:16). Ama, e Devle isi le javera da but šuže osobine. I Biblija vakerela amenge kaj o Jehova tano „ljubezno, na holjanela sigate, pherdo tano milost hem čačipe“ (2. Mojseeva 34:6). O Jehova tano šukar hem spremno tano te prostinel (Psalm 86:5). O Devel tano strplivo hem verno (2. Petrovo 3:9; Otkrovenie 15:4). Tu šaj but te sikljove bašo akala šuže osobine ako čitinea baši lende ki Biblija.

20-22. a) Sar šaj te ova paše e Jehovaja keda našti te dikha le? b) So valjani te kere keda o javera mangena te čhinaven tut te sikljove tari Biblija?

 ²⁰ Sar šaj te ove paše e Devlea, keda našti te dikhe le? (Jovan 1:18; 4:24; 1. Timotej 1:17). Džikote čitinea ki Biblija bašo Jehova, ka dikhe kaj ov tano čačutni ličnost (Psalm 27:4; Rimjanite 1:20). Kobor poviše sikljovea bašo Jehova, sa poviše ka mange le hem ka ove popaše lea.

²¹ Tu ka haljove kaj o Jehova tano amaro Dad (Matej 6:9). Ov dengja amen o životo hem mangela najšukar te živina. Adava mangela sekova dad ple čhavenge (Psalm 36:9). Oja, i Biblija sikavela kaj tu šaj te ove e Jehovaskoro amal (Jakov 2:23). Zamislin tuke, o Jehova, o Devel kova so kergja sa, mangela te ove leskoro amal!

²² Nesave manuša šaj ka mangen te čhinaven tut te sikljove tari Biblija. Ola šaj mislinena kaj ka menine tli religija. Ama, ma mukh nikoj te čhinavel tut taro adava te ove e Jehovaskoro amal. Ov tano o najšukar amal so šaj te ovel tut.

23, 24. a) Soske valjani ponadari da te puča pučiba? b) So ka dikha ko poglavje so avela?

²³ Džikote sikljovea tari Biblija, ka arakhe bukja kola so nane sigate te haljove len. Ma ladža te puče ili te rode pomoš. O Isus vakergja kaj valjani te ova ponizna, sar o tikne čhave (Matej 18:2-4). A sar so džanaja, o čhave pučena but pučiba. O Devel mangela te džana o odgovorija. Adaleske sikljov šukar tari Biblija te šaj te ove sigurno kaj adava so sikljovea tano čače. (Čitin Dela 17:11.)

²⁴ Najšukar način te džane bašo Jehova tano te sikljove tari Biblija. Ko poglavje so avela, ka dikha soske i Biblija tani pojaver taro javera lila.