ŠTARTO POGLAVJE
Koj tano o Isus Hristos?
1, 2. a) Dali čače džanea šukar nesave pendžarde manuše, ako džanea samo leskoro anav? Objasnin. b) So mislinena o manuša bašo Isus?
ISI but pendžarde manuša ko sveto. Tu šaj džanea nesave pendžarde manušeskoro anav. Ama, ako džanea samo leskoro anav, na značinela kaj pendžarea le šukar ili kaj džanea sa baši leste.
2 Šaj šungjan bašo Isus Hristos iako ov živingja ki Phuv angleder 2.000 berša. Ama but manuša na džanena savo sine o Isus. Nesave phenena kaj sine šukar manuš, javera kaj sine proroko, a nesave verujnena kaj tano Devel. So mislinea tu bašo Isus? (Dikh i 12 fusnota.)
3. Soske tano važno te pendžara e Jehova hem e Isuse?
3 Soske tano važno te džane o čačipe bašo Isus? I Biblija vakerela amenge: „Te šaj te dobinen večno životo valjani šukar te pendžaren tut, e jekhe čačutne Devle, hem okole so bičhalgjan le, o Isus Hristos“ (Jovan 17:3). Oja, ako džanea o čačipe bašo Jehova hem bašo Isus, ka šaj večno te živine ko raj ki Phuv (Jovan 14:6). Isto agjaar, adava so ka džane bašo Isus ka pomožinel tut soske ov tano najšukar primer sar te živina hem sar te ponašina amen e javerencar (Jovan 13:34, 35). Ko prvo poglavje amen siklilem o čačipe bašo Devel. Akana ka dikha so sikavela amen i Biblija bašo Isus.
ARAKHLEM E MESIJA!
4. So značinena o lafija „Mesija“ hem „Hristos“?
4 But berša angleder te bijangjovel o Isus, o Jehova ki Biblija vetingja kaj ka bičhalel e Mesija, ili e Hristose. O lafi „Mesija“ avela tari hebrejsko čhib, a o lafi „Hristos“ tari grčko. Solduj titule značinena kaj o Devel ka birinel koj ka ovel o vetimo Mesija hem ka del le posebno položba. Sa so vetingja o Devel angleder, o Mesija ka kerel te ovel adava čače. Ama, isto agjaar, o Isus šaj te pomožinel tuke avdive da. Angleder o Isus te bijangjovel, but manuša pučena pe sine: „Koj ka ovel o Mesija?“.
5. Dali e Isuseskere učenikija verujngje kaj ov tano o Mesija?
5 E Isuseskere učenikija sine sigurna kaj ov tano o vetimo Mesija (Jovan 1:41). Na primer, o Simon Petar phengja e Isuseske: „Tu sian o Hristos“ (Matej 16:16). Sar šaj amen da te ova sigurna kaj o Isus tano o Mesija?
6. Sar o Jehova pomožingja e iskrena manušenge te džanen koj sine o Mesija?
6 But berša angleder te bijangjovel o Isus, e Devleskere prorokija pišingje but bukja so ka pomožinen e manušenge te pendžaren koj tano o Mesija. Sar ka pomožinel len sine adava? Zamislin tuke kaj valjani te dža ki nesavi avtobusko stanica pherdi manušencar hem te adžikere nekas so nikogaš na dikhljan le. Ako nekoj angleder vakergja tuke sar izgledinela adava manuš, tegani ka ovel tuke polokho te arakhe le. Isto agjaar, o Jehova da koristingja e prorokon te vakeren amenge so ka kerel o Mesija hem so ka ovel lea. Adalea so ka ispolninen pe sine sa adala proroštvija, o iskrena manuša ka šaj sine te džanen kaj o Mesija tano o Isus.
7. Kola duj proroštvija sikavena kaj o Isus tano o Mesija?
Mihej 5:2). O Isus čače bijandilo ko adava than! (Matej 2:1, 3-9). O dujto proroštvo, o proroko o Daniel vakergja kaj o Mesija ka pojavinel pe ko 29 berš amari era (Daniel 9:25). Akala tane samo duj taro but proroštvija so sikavena kaj o Isus tano o Mesija. (Dikh i 13 fusnota.)
7 Akana ka dikha duj taro adala proroštvija. O prvo proroštvo, 700 berša angleder te bijangjovel o Isus, o proroko o Mihej vakergja kaj o Mesija ka bijangjovel ki jekh tikni diz Vitleem (8, 9. Keda krstingja pe o Isus, so sikavgja kaj ov tano o Mesija?
8 O Jehova but jasno sikavgja kaj o Isus tano o Mesija. O Devel vakergja e Jovaneske kova so krstinela sine e manušen, kaj ka del le znako kolea so ka sikavel leske koj tano o Mesija. Keda ko 29 berš amari era o Isus gelo ko Jovan te krstinel le ki reka Jordan, o Jovan dikhlja adava znako. I Biblija vakerela amenge so ulo: „Keda krstingja pe, o Isus odma uštilo taro pani. Hem dikh, o nebo phravdilo hem o Jovan dikhlja sar e Devleskoro duho hulela sar gulubi hem avela ko Isus. Hem dikh, šundilo glaso taro nebo so vakergja: ,Akava tano mlo manglo čhavo, kova so radujnela man‘“ (Matej 3:16, 17). Keda o Jovan dikhlja akava znako, tegani ov džangja kaj o Isus tano o Mesija (Jovan 1:32-34). Ko isto dive keda krstingja pe o Isus, o Jehova dengja le taro plo sveti duh, hem o Isus ulo Mesija. Ov sine adava kova so o Devel biringja le te ovel Vodači hem Cari (Isaija 55:4).
9 O bibliska proroštvija, e Jehovaskere lafija hem o znako so dengja le keda o Isus krstingja pe, sikavena kaj o Isus tano o Mesija. Ama, kotar alo o Isus hem savo sine ov? Te dikha so vakerela i Biblija bašo adava.
KOTAR ALO O ISUS?
10. So vakerela i Biblija bašo e Isuseskoro životo angleder te avel ki Phuv?
10 I Biblija vakerela kaj but vreme angleder te avel ki Phuv, o Isus živingja ko nebo. O Mihej phengja kaj o Mesija postojnela sine odamna (Mihej 5:2). O Isus da but puti phengja kaj živingja ko nebo angleder te bijangjovel sar manuš. (Čitin Jovan 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5.) Angleder te avel tele ki Phuv, o Isus sine but paše e Jehovaja.
11. Soske o Isus tano but važno e Jehovaske?
11 O Isus tano but važno e Jehovaske. Soske? Soske o Devel angleder te kerel sa, kergja prvo leste. Adaleske bašo Isus vakerela pe kaj tano „prvobijamo taro sa soj kerdo“ (Kološanite 1:15). * O Isus isto agjaar tano but važno e Jehovaske soske samo leste kergja le direktno ov. Adaleske baši leste vakerela pe kaj tano „edinstveno bijamo čhavo“ (Jovan 3:16). Isto agjaar, o Jehova samo e Isusea zaedno kergja sa o bukja (Kološanite 1:16). Hem samo bašo Isus vakerela pe kaj tano „o Lafi“, soske o Jehova preku leste kerela sine lafi hem dela sine upatstvija e angelenge hem e manušenge (Jovan 1:14).
12. Kotar džanaja kaj o Devel hem o Isus nane jekh ličnost?
12 Nesave manuša verujnena kaj o Isus hem o Devel tane jekh ličnost. Ama i Biblija na sikavela agjaar. Oj vakerela kaj o Isus sine kerdo, adava značinela kaj e Isuse sine le početok. Ama e Jehova, kova so kergja sa o bukja, nane le početok (Psalm 90:2). E Devleskoro Čhavo o Isus nikogaš ni na mislingja peske te ovel Devel. I Biblija sikavela kaj o Dad tano pobaro e Čhavestar. (Čitin Jovan 14:28; 1. Korinkjanite 11:3.) Samo o Jehova tano „Semokjno Devel“ (1. Mojseeva 17:1). Ov tano najbaro hem najsilno. (Dikh i 14 fusnota.)
13. Soske i Biblija vakerela kaj o Isus tano „i slika e Devleskiri kaste so našti te dikha le“?
13 O Jehova hem leskoro čhavo o Isus, milijarde berša sine zaedno angleder te keren o nebo hem i Phuv. Sigurno maškar lende sine baro mangipe! (Jovan 3:35; 14:31). O Isus doborom šukar sikavela sine ple dadeskere osobine, so i Biblija vakerela kaj ov sine „i slika e Devleskiri kaste so našti te dikha le“ (Kološanite 1:15).
14. Sar kergja o Jehova leskoro Čhavo te bijangjovel ki Phuv sar manuš?
14 E Jehovaskoro manglo Čhavo sine spremno te mukhel o nebo hem te bijangjovel ki Phuv sar manuš. Sar ulo adava? O Jehova kergja jekh čudo. Ov lelja e Isuseskoro životo taro nebo hem čhivgja le ko vogi jekhe čhajake so vikinela pe sine Marija. Adaleske e Isuse na sine le manušikano dad. I Marija bijangja sovršeno čhavo hem dengja le o anav Isus (Luka 1:30-35).
SAVO SINE O ISUS?
15. Kotar šaj te sikljove poviše bašo Isus?
15 Šaj poviše te sikljove bašo Isus, bašo leskoro životo hem savo sine ov ako čitinea o bibliska lila Matej, Marko, Luka hem Jovan. Akala lila vikinena pe Evangelija. Adaleske so o Isus tano sar po Dad, adava so ka čitine poviše baši leste, ka pomožinel tut te pendžare pošukar e Jehova. Jovan 14:9).
O Isus phengja: „Koj dikhlja ma man, dikhlja me Dade da“ (16. Bašo so sikavela sine o Isus hem kotar avela sine adava?
16 But manuša vikinena sine e Isuse „Učitele“ (Jovan 1:38; 13:13). Jekh taro najvažna bukja so sikavela sine o Isus, sine „o šukar haberi bašo Carstvo“. Soj tano adava Carstvo? Ov tano e Devleskiri vlada koja so taro nebo ka vladinel upri celi Phuv hem ka anel bereketija e manušenge so šunena e Devle (Matej 4:23). Sa so sikavgja o Isus avela sine taro Jehova. O Isus vakergja: „Adava so sikavava e manušen nane mandar, nego avela adalestar so bičhalgja man“ (Jovan 7:16). O Isus džanlja kaj o Jehova mangela o manuša te šunen o šukar haberi kaj e Devleskoro Carstvo ka vladinel upri celi Phuv.
17. Kote propovedinela sine o Isus? Soske dela sine pestar sa te sikavel e manušen?
17 Kote propovedinela sine o Isus? Segde kote so sine manuša — ko gava hem ko dizja, ko pazarija, ko thana kote so obožavinena sine e Devle, hem ko lengere khera. Ov na adžikerela sine o manuša te aven ki leste, nego but puti ov džala sine ki lende (Marko 6:56; Luka 19:5, 6). O Isus dengja pestar sa te sikavel e manušen. Soske kerela sine adava? Adaleske so džanela sine kaj o Devel mangela ov te sikavel e manušen hem ov sekogaš šunela sine ple Dade (Jovan 8:28, 29). O Isus, isto agjaar, propovedinela sine soske sine leske žal e manušenge. (Čitin Matej 9:35, 36.) Ov dikhlja kaj o religiozna vodačija na sikavena sine e manušen o čačipe bašo Devel hem bašo leskoro Carstvo. Adaleske, ov manglja kobor so šaj poviše manuša te šunen o šukar haberi.
18. Save osobine e Isuseskere tuke tane najšuže?
Marko 10:13-16). O Isus sekogaš sine pravedno. Ov mrzinela sine i korupcija hem i nepravda (Matej 21:12, 13). O Isus živingja ko vreme keda na poštujnena sine e džuvljen hem keda na sine len but pravija. Ama, o Isus sekogaš poštujnela len sine (Jovan 4:9, 27). Ov isto agjaar sine čače ponizno. Na primer, jekh rat thovgja e apostolengere pre, buti so kerela la sine nesavo sluga (Jovan 13:2-5, 12-17).
18 O Isus mangela sine e manušen hem grižinela pe sine lenge. Ov sine ljubezno hem lokho sine te kerel pe lea lafi. Čak o čhave da mangena sine te keren lea lafi (19. Kova primer sikavela kaj o Isus džanela sine so valjani e manušenge hem kaj mangela sine te pomožinel len?
19 O Isus džanlja so valjani e manušenge, hem adaleske ov manglja te pomožinel len. Adava jasno dikhela pe sine keda e Devleskere silaja sasljargja e manušen (Matej 14:14). Na primer, jekh manuš so sine le lepra, alo ko Isus hem phengja: „Te mangljan, tu šaj te sasljare man“. O Isus osetingja leskiri dukh hem muka. Sine leske žal hem manglja te pomožinel le. Adaleske ov pružingja plo vas, pipingja le hem vakergja leske: „Mangava, sasljov!“. Hem o nasvalo manuš sastilo! (Marko 1:40-42). Šaj li te zamisline tuke sar sine leske?
SEKOGAŠ SINE VERNO PLE DADESKE
20, 21. Soske o Isus tano najšukar primer sar valjani te ovel pe poslušno e Devleske?
20 O Isus tano najšukar primer sar valjani te ovel pe poslušno e Devleske. Bizi razlika so ulo lea ili so kergje leske o dušmanja, ov sine verno ple Dadeske. Na primer, o Isus na grešingja keda o Matej 4:1-11). Nesave tari e Isuseskiri familija na verujnena sine kaj ov tano o Mesija hem vakerena sine kaj tano delino, ama ov ponadari da kerela sine i služba (Marko 3:21). Keda leskere dušmanja sine but lošna lea, ov ačhilo verno e Devleske hem nikogaš na irangja lenge lošnipaja (1. Petrovo 2:21-23).
Satana iskušingja le (21 O Isus ačhilo verno e Jehovaske čak keda cidingja but dukha hem mudargje le. (Čitin Filipjanite 2:8.) Zamislin tuke kobor sine leske pharo ko dive keda mulo. Ov sine phanlo, svedočingje protiv leste hovavne svedokija, sine osudimo taro rumime sudie, o manuša asana leske sine, o vojnikija mučingje le hem kovingje le ko stubo. Džikote merela sine vakergja: „Završingja!“ (Jovan 19:30). Trin dive palo e Isuseskoro meribe, o Jehova vazdingja le taro mule hem dengja le duhovno telo (1. Petrovo 3:18). Palo nekobor kurke, keda o Isus irangja pe ko nebo „bešlja tari desno strana e Devleskiri“ hem adžikergja o Devel te kerel le Cari (Evreite 10:12, 13).
22. Savo životo šaj te ovel amen ki idnina adaleske so o Isus ačhilo verno ple Dadeske?
22 Adaleske so o Isus ačhilo verno ple Dadeske, amen šaj zasekogaš te živina ko raj ki Phuv, isto sar so manglja o Jehova. Ko javer poglavje ka dikha sar šaj e Isuseskoro meribe te del amen večno životo.