1, 2. Soske i Biblija tani but šužo poklon taro Devel?

SAR osetinea tu keda jekh amal dela tut nesavo poklon? Edvaj adžikerea te phrave le hem bahtalo sian so mislingja ki tute. Sigurno ka phene leske: „Ov sasto“.

² I Biblija tani poklon taro Devel. Oj dela amen informacie so našti te arakha len nigde javerthe. Na primer, oj vakerela amenge kaj o Devel kergja o nebo, i Phuv, e prvo murše hem e prvo džuvlja. Ki Biblija isi sovetija so šaj te pomožinen amen te ikljova ko krajo e problemencar. Latar sikljovaja sar o Devel ka kerel pli namera te ovel i Phuv pošukar than živibaske. Čače, i Biblija tani but šužo poklon taro Devel!

3. So ka haljove džikote sikljovea tari Biblija?

³ Džikote sikljovea tari Biblija, tu ka haljove kaj o Devel mangela te ove leskoro amal. Kobor poviše sikljovea baši leste, doborom popaše ka ove lea.

4. So mukhela tuke najbaro vpečatok baši Biblija?

⁴ I Biblija sine prevedimi ko okolu 2.600 čhibja hem milijarde primerokija sine štampime. Milijarde manuša ko sveto šaj te čitinen i Biblija ki pli čhib. Sekova kurko, ko celo sveto dena pe poviše taro jekh milioni Biblie. Čače, nane nijekh javer lil sar i Biblija.

5. Soske šaj te vakera kaj i Biblija „avela taro Devel“?

⁵ I Biblija „avela taro Devel“. (Čitin 2. Timotej 3:16.) Ama, nekoj šaj te vakerel: „I Biblija pišingje la manuša, tegani sar šaj te avel taro Devel?“ I Biblija dela odgovor: „O manuša vakerena  sine o lafija so avena taro Devel agjaar sar so vodinela len sine o sveti duh“ (2. Petrovo 1:21). Te objasnina akava jekhe primerea: Jekh direktori vakerela e sekretarkake so te pišinel ko lil. Kaskere lafija tane pišime ko adava lil? E direktoreskere, a na e sekretarkakere. Isto sar o primer, i Biblija tani taro Devel, a na taro o manuša so pišingje la. O Devel vodingja len te pišinen leskere misle. I Biblija tani čače „e Devleskoro lafi“ (1. Solunjanite 2:13). (Dikh i 2 fusnota.)

6, 7. Soske šaj te vakera kaj sa soj pišimo ki Biblija složinela pe jekh jekhea?

⁶ I Biblija sine pišimi poviše taro 1.600 berša.  O manuša so pišingje la živinena sine ko različno vreme. Nesave sine školujme, a nesave na. Na primer, jekh sine doktori. Javera sine zemjodelcija, ribarija, arakhena sine bakhren, prorokija, sudie hem carija. Iako pišingje la različna manuša, sa soj pišimo ki Biblija složinela pe jekh jekhea. Oj na vakerela ko jekh poglavje jekh buti, a ko javer poglavje sprotivno taro adava. *

⁷ O prvo poglavje tari Biblija phenela amenge sar počmingje o problemija ko sveto, a o posledno poglavje kerela lafi bašo adava sar o Devel ka rešinel len, agjaar so ka kerel i Phuv raj. I Biblija vakerela amenge bašo nekobor milja berša tari e manušeskiri istorija hem sikavela kaj o Devel sekogaš kerela pli namera.

8. Vaker primerija so sikavena kaj i Biblija tani naučno točno.

⁸ I Biblija nane pišimi te sikavel amen baši nauka ili te ovel učebniko baši škola, ama keda kerela lafi bašo naučna bukja oj tani sekogaš točno. Adava šaj te adžikera taro lil so avela taro Devel. Na primer, ko lil 3. Mojseeva isi sovetija bašo nesave bukja so valjani sine te keren o Izraelcija te šaj ma te širinel pe nesavo nasvalipe. Keda sine pišimo akava, o manuša panda na džanena sine sar o bakterie hem o virusija anena nasvalipe. I Biblija isto agjaar, točno vakerela kaj i Phuv visinela ko ništo (Jov 26:7). Ko vreme keda but manuša verujnena sine kaj i Phuv tani ramno sar ploča, ki Biblija pišinela sine kaj oj tani krugo (Isaija 40:22).

9. So sikavela amenge adava so sine iskrena o manuša so pišingje i Biblija?

 ⁹ Keda i Biblija kerela lafi baši istorija, oj sekogaš tani točno. But lila baši istorija nane točna ko sa, soske lengere pisatelija nane iskrena. Na primer, ola but puti na pišinena keda lengoro narodo sine pobedimo taro javera. O manuša so pišingje i Biblija sine iskrena čak keda o Izraelcija sine pobedime. Ola isto agjaar, pišinena sine bašo pumare greške. Na primer, ko lil 4. Mojseeva, o Mojsej pišingja pli greška hem bašo adava kaj o Devel kazningja le (4. Mojseeva 20:2-12). I iskrenost e manušengiri so pišingje i Biblija sikavela kaj oj tani taro Devel. Adaleske, šaj te verujna ki late.

10. Soske o sovetija tari Biblija šaj te pomožinen amen avdive?

¹⁰ I Biblija avela taro Devel hem korisno tani te del pouke, „te sikavel amenge soj tano pogrešno, te isprajnel sa o bukja“ (2. Timotej 3:16). Oja, o sovetija tari Biblija pomožinena amen avdive. O Jehova džanela sar siem kerde, adaleske haljovela sar razmislinaja hem sar osetinaja amen. Ov pendžarela amen pošukar amendar, hem mangela te ova bahtale. Džanela soj amenge šukar a soj lošno.

11, 12. a) Save šukar sovetija vakergja o Isus ko Matej taro 5 dži ko 7 poglavje? b) So šaj javer te sikljova tari Biblija?

¹¹ Ko Matej taro 5 dži ko 7 poglavje, šaj te čitina bašo šukar sovetija so vakergja len o Isus bašo adava sar te ova bahtale, sar te nakha šukar e javerencar, sar te molina amen hem sar te dikha ko pare. Iako akala sovetija sine dende angleder 2.000 berša, ola panda važinena hem šaj te pomožinen amenge avdive da.

 ¹² Ki Biblija, o Jehova isto agjaar dela amen sovetija kola so pomožinena te ovel amen pošukar familijarno životo, te ova pošukar ki buti, hem te ova šukar e javerencar. O sovetija tari Biblija šaj sekogaš te pomožinen amenge, bizi razlika koj siem, kote živinaja ili save problemija isi amen. (Čitin Isaija 48:17.) (Dikh i 3 fusnota.)

13. So vakergja o Isaija kaj ka ovel e dizjaja Vavilon?

¹³ Ki Biblija isi but proroštvija so ule čače. Na primer, o proroko o Isaija vakergja kaj o Vavilon ka ovel uništimo (Isaija 13:19). Ov vakergja točno sar ka ovel osvojmi i diz. I diz sine zaštitimi bare portencar hem sine jekh reka so thavdela sine okolu i diz. Ama, o Isaija angleder vakergja kaj oj ka šukjol hem o porte e dizjakere ka oven mukle phravde. I vojska e neprijatelengiri valjani sine te osvojnel i diz bizo te marel pe. O Isaija čak vakergja o anav e manušeskoro so ka osvojnel o Vavilon, leskoro anav valjani sine te ovel Kir. (Čitin Isaija 44:27 — 45:2.) (Dikh i 4 fusnota.)

14, 15. Sar ispolningja pe o proroštvo so vakergja le o Isaija?

¹⁴ Palo dujšel berša odkeda sine pišimo akava proroštvo, i vojska reslja hem sine spremno te napadinel o Vavilon. Koj vodinela sine e vojska? Sar so sine vakerdo, adava sine o Kir, o cari tari Persija. Ama, dali i vojska e Kireskiri šaj sine te osvojnel o Vavilon, sar so vakergja o Isaija ko proroštvo?

¹⁵ I rat keda napadingje len, o Vaviloncija hana hem piena sine. Ola osetinena pe sine bezbedna  soske okolu lengiri diz sine bare zidija hem reka. Avri tari diz, o Kir hem leskiri vojska ranle jekh kanali te šaj te tiknjaren o pani tari reka. Keda tiknilo o pani, o vojnikija šaj sine te nakhen i reka. Ama, sar šaj sine o vojnikija te nakhen o Vavilonska zidija? Baš sar so sine phendo ko proroštvo, o porte e dizjakere sine mukhle phravde hem o vojnikija  šaj sine te khuven andre ki diz bizo te maren pe.

16. a) So panda vakergja o Isaija bašo Vavilon? b) Sar ulo čače o proroštvo so phengja le o Isaija?

¹⁶ O Isaija isto agjaar vakergja kaj palo nesavo vreme, nijekh manuš nane palem te živinel ko Vavilon. Ov pišingja: „Nikogaš nikoj nane te živinel ki leste“ (Isaija 13:20). Dali akava ulo agjaar? Ko than kote so sine o Vavilon, otprilika 80 kilometrija južno taro Bagdad, ko Irak, ačhile samo ruševine. Avdive da, nikoj na živinela adari. O Jehova šulavgja o Vavilon „e uništibaskere metlaja“ (Isaija 14:22, 23). *

17. Soske šaj te verujna ko sa so vakerela o Devel?

¹⁷ Adaleske so but bibliska proroštvija ule čače, amen šaj te ova sigurna ko adava so vakerela i  Biblija baši idnina. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka kerel i Phuv raj sar so vakergja. (Čitin 4. Mojseeva 23:19.) Isi amen nadež bašo „večno životo, koleske so o Devel, so našti te hovavel, dengja lafi panda but angleder“ (Tit 1:2). *

18. So vakergja o Pavle bašo „e Devleskoro lafi“?

¹⁸ Ko akava poglavje dikhlem kaj nane javer lil sar i Biblija. Sa soj pišimo ki Biblija složinela pe jekh jekhea, hem keda kerela lafi bašo istoriska ili naučna bukja, oj tani sekogaš točno. Oj dela amen but šukar sovetija hem ki late isi but proroštvija so ule čače. Ama, nane samo adava. O apostol Pavle vakergja: „E Devleskoro lafi tano dživdo hem silno“. So značinela akava? (Čitin Evreite 4:12.)

19, 20. a) Sar šaj te pomožinel tuke i Biblija te džane savo sian? b) Sar šaj te sikave kaj ceninea o poklon taro Devel, i Biblija?

¹⁹ I Biblija šaj te meninel tlo životo. Šaj te pomožinel tuke te džane savo sian čače. Oj ka pomožinel tut te haljove save tane tle hor misle hem čuvstvija. Na primer, šaj mislinaja kaj mangaja e Devle. Ama, te sikava kaj čače mangaja le, amen valjani te kera adava so vakerela i Biblija.

²⁰ I Biblija tani čače taro Devel. Ov mangela te čitine la, te sikljove latar hem te mange la. Sikav kaj ceninea i Biblija sar poklon, adalea so ponadari da ka sikljove latar. Tegani ka haljove savi tani e Devleskiri namera e manušencar. Ko poglavje so avela, ka sikljova poviše baši akaja namera.