I Aneta sine peravdi ki phuv taro jekh nasilniko bizo te džanel soj i buti. Oj vakerela: „Probingjum te braninav man ko sekova način. Probingjum te vikinav, ama na sine man glaso. Guringjum le, khuvgjum le, hem grebingjum le. Keda peljum, osetingjum i čhurik ki mi koža. Na sine man više sila te borinav man“.

So bi kerea tu, te arakhljove sine ki asavki situacija?

Šaj ka pazine tut but keda ka ikljove kher­aldan rakjate, ama o lošna bukja palem šaj te arakhen tut. I Biblija vakerela: „Jekh trka na dobinena la sekogaš okola so sigate prastana... čak okola so but džanena nane len sekogaš uspeh; soske o vreme hem o bukja so našti te predvidinen pe arakhena sekole manuše“ (Propovednik 9:11).

Nesave terne, sar i Aneta, sine napadnime taro manuša so na pendžarena len. Javera palem, sine napadnime nekastar so džanena len ili nekoj tari lengiri familija. Keda sine la deš berš, i Natali sine silujmi taro jekh tinejdžeri so sine lake komšija. „Doborom but ladžandiljum hem darandiljum so na phengjum nikaske“, vakerela oj.

I Aneta panda osetinela pe krivo bašo adava so ulo. Oj vakerela: „Stalno mislinava baši adaja rat. Šaj valjani sine posilno te braninav man. Ama jekh buti tani sigurno, keda osetingjum i čhurik ki mi koža, kočindiljum tari dar. Našti sine te kerav ništo, ama mislinava kaj valjangja“.

I Natali da osetinela pe krivo bašo adava so ulo lake. Oj vakerela: „Na valjani sine te verujnav e manušenge doborom. Me roditelija čhivgje amenge pravilo, me hem mi phen sekogaš te ova zaedno keda khelaja avri. Adaleske mislinava kaj me dengjum prilika e komšijaske te zloupotrebinel man. Akava but vlijaingja upro mle roditelija, osetinava man kaj sium me krivo so angjum lenge doborom bari dukh. Adava najviše mučinela man“.

Ako tu da osetinea tut krivo sar i Aneta hem i Natali, tegani ma bistre, tu na mangljan te ove silujmi. Nesave o silujbe sikavena le sar nešto so nane doborom strašno adalea so phenena: „O murša tane asavke“ ili „Korkori rodingja peske“. Ama, nikoj na zaslužinela te ovel silujmo. Ako tu da doživingjan asavki strašno buti, na sian tu krivo!

Lokho i tano te čitine o lafija „na sian krivo“, ama, but popharo tano te ubedine tut kaj adava tano agjaar. Nesave adava ikerena ki peste hem mučinena pes phare mislencar. Ako čutinea, tegani kaske kerea šukaripe — tuke, ili okoleske so silujngja tut? Adaleske šaj te birine jekh javer opcija.

Keda sine leske najpharo, o pravedno Jov vakergja: „Mi muka andral terinela man te kerav lafi“ (Jov 10:1). Tuke da ka ovel polokho ako kereja akava. Ako kerea lafi nekasaja kaste so isi tut doverba, adava ka pomožinel tut te ikljove ko krajo adalea so ulo hem ka šaj te ovel tuke polokho.

I Aneta uveringja pe ko adava. Oj vakerela: „Kergjum lafi mle amalinaja bašo adava hem oj vakergja mange kaj valjani odma te kerav lafi e starešinencar taro mlo sobranie. Adava sine šukar so kergjum. Ola nekobor puti kergje mancar lafi, hem phengje mange adava so valjangja mange ko momenti — kaj me na sium krivo so silujngje man. Ništo taro adava na sine mli greška“.

I Natali kergja lafi ple roditelencar bašo akava. „Ola dengje man bari poddrška“, oj vakerela. „Pottikningje man te kerav otvoreno lafi baši mlo problemi hem adava pomožingja man te na ovav holjami.“

Isto agjaar, e Natalijake pomožingja hem i molitva. Oj vakerela: „Adava so kerava sine lafi e Devlea, but pomožingja man, a posebno ko momentija keda našti sine te kerav nikasaja lafi. Keda molinava man, e Jehovaske šaj te vakerav sa. Tegani osetinava man polokhe hem pošukar“.

Ki Biblija pišinela kaj isi „vreme sasljaribaske“ (Propovednik 3:3). Tu ka dikhe kaj šaj te lečine tle „rane“. Vodin računi bašo tlo fizičko hem emotivno sastipe. Odmorin tut šukar. A soj najvažno, valjani te ovel tut doverba ko Jehova, o Devel baši sekoja uteha (2. Korinkjanite 1:3, 4).

Ako sijan džuvli hem isi tut pritisok te kere bukja so na valjani, tegani šaj odlučno te phene: „Ma“ ili „Cide te vasta mandar!“ Ma čutin adaleske so daraja te na mukhel tut tlo kamlo. Ako raskininela tutar baši adava, asavko manuš ni na valjani tuke! Tu zaslužinea pošukar manuše kova so ka poštujnel tlo telo hem o merilija kola so ikerea len.

„Ki osnovno škola o čhave palaldan cidena sine mo eleko hem vakerena mange sine bezobrazna lafija — na primer, kobor ka ovel mange šukar ako isi man seks lencar“ (Koreta).

So mislinea, dali o čhave...

1. A. samo šalingje pe?

2. B. flertujngje?

3. V. seksualno maltretiringje la?

„Jekh čhavo ko avtobusi vakergja mange bezobrazna bukja hem pipingja man. Khuvgjum le ko vas hem phengjum leske te cidel pe mandar. Dikhlja ma sar te phene sium dilini“ (Kendis).

So mislinea, dali akava čhavo...

1. A. samo šalingja pe?

2. B. flertujngja?

3. V. seksualno maltretiringja la?

„Lani, jekh čhavo non-stop vakerela mange sine kaj but svidžinava man leske hem kaj mangela te ikljol mancar, ama me stalno odbinava le sine. Ponekogaš, galinela sine mo vas. Me vakerava sine leske ma te kerel adava, ama ov ponadari da kerela sine isto. A jekh puti, džikote phandava sine mle vrvke, ov khuvgja man ki bul“ (Betani).

So mislinea, dali akava čhavo...

1. A. samo šalingja pe?

2. B. flertujngja?

3. V. seksualno maltretiringja la?

O točno odgovor taro sotrin pučiba tano V.

Ko so razlikujnela pe o seksualno maltretiribe taro flertujbe ili tari šala?

O seksualno maltretiribe sekogaš avela tari jekh strana. Iako vakerea leske te čhinavel, ama ov prodolžinela te maltretirinel tut.

Asavko maltretiribe tano seriozno buti, šaj te anel dži ko seksualno nasilstvo.