1-2. So šaj te kera te šaj te ačhova ko e Devleskoro mangipe?

 SARINE mangaja te ova zorale hem saste. Adaleske pazinaja so haja, redovno vežbinaja, hem grižinaja amen amare teloske. Iako akava rodela baro trud, amen na otkažinaja amen soske džanaja kaj adava tano baši amari korist. Ama, isto agjaar, valjani te ova zorale hem saste ko javer da način.

² Iako dži akana kergjem but bukja te šaj te pendžara e Jehova, amen ponadari da valjani amaro amalipe e Jehovaja te kera le pozoralo. Keda o Juda ohrabringja e hristijanen te „ačhoven ko e Devleskoro mangipe“, ov objasningja sar šaj te keren adava. Ov vakergja lenge: „Gradinen tumari sveto vera“ (Juda 20, 21). Sar šaj te gradina zorali vera?

3-5. a) So mangela o Satana te mislina bašo e Jehovaskere merilija? b) So mislinea tu bašo e Jehovaskere zakonija hem načelija?

³ Važno tano tu lično te ove uverimo kaj e Jehovaskere merilija tane najšukar. O Satana mangela tu te misline kaj e Devleskere merilija tane but phare te ikeren pe hem kaj ka ove pobahtalo ako korkori odlučinea  tuke soj ispravno a soj pogrešno. Panda tari Edensko gradina, o Beng trudinela pe sine o manuša te verujnen ko akava (1. Mojseeva 3:1-6). Ov avdive da trudinela pe te kerel isto adava.

⁴ Dali o Satana tano ko pravo? Dali e Jehovaskere merilija but ograničinena amen? Na. Na primer, zamislin tuke kaj phirea ko jekh but šužo parko. Primetinea angli tute jekh bari ograda hem našti džaja ponadari. Šaj mislinea tuke: „Soske akaja ograda phandela mlo drumo?“ Ama ko adava momenti, šunea jekh lavi sar vikinela tari okoja strana tari ograda. Dali akana smetinela tut i ograda? Tu sian but blagodarno so oj zaštitinela tut te na hal tut o lavi! E Jehovaskere merilija tane sar adaja ograda, a o Beng tano sar o lavi. I Biblija predupredinela amen: „Oven džangavde! Tumaro dušmani, o Beng, tano sar lavi so vikinela keda tano bokhalo hem rodela nekas te hal“ (1. Petrovo 5:8).

⁵ O Jehova mangela te ovel amen bahtalo životo. Ov na mangela te ova zavedime taro Satana. Adaleske dengja amen zakonija hem načelija so zaštitinena amen hem so kerena amen bahtale (Efešanite 6:11). O Jakov pišingja: „Okova so vnimatelno dikhela ko sovršeno zakoni e slobodakoro hem ponadari da šunela le... ka ovel bahtalo ko adava so kerela“ (Jakov 1:25).

6. Sar šaj te uverina amen kaj e Jehovaskoro vodstvo tano najšukar?

⁶ Keda džaja palo e Jehovaskoro vodstvo, amaro životo ovela pošukar hem amaro amalipe lea ovela pozoralo. Na primer, o Jehova rodela amendar često te molina amen leske hem adava tano baši amari korist (Matej 6:5-8; 1. Solunjanite 5:17). Bahtale siem keda šunaja  leskoro upatstvo te kheda amen zaedno te obožavina le hem te ohrabrina amen jekh jekhea, a isto agjaar, keda propovedinaja hem sikavaja e manušen (Matej 28:19, 20; Galatite 6:2; Evreite 10:24, 25). Keda razmislinaja sar akala bukja pomožinena amenge te ikera amari vera zorali, amen ovaja pouverime kaj e Jehovaskoro vodstvo tano najšukar.

7-8. So ka pomožinel amenge te na sekirina amen bašo ispitija so šaj te oven amen?

⁷ Šaj sekirinaja amen dali ki idnina ka ačhova verna keda ka ovel amenge pharo. Ako osetinea tut agjaar setin tut ko e Jehovaskere lafija: „Me, o Jehova, sium tlo Devel, kova so sikavela tut bašo tlo šukaripe, okova so vodinela tut ko drumo koleste so valjani te dža. Te pazine  sine ko mle zapovedija! Tlo mir ka ovel sine sar reka hem tli pravednost sar morska branija“ (Isaija 48:17, 18).

⁸ Keda siem poslušna e Jehovaske, amaro mir ka ovel sar jekh bari reka koja so nane te šukjol, hem i pravednost ka ovel sar morska branija kola so postojano khuvena ko brego tari plaža. Bilo so te ovel ko amaro životo, amen šaj te ačhova verna. I Biblija vetinela: „Frde tlo pharipe e Jehovaske, hem ov ka pomožinel tuke. Nikogaš nane te mukhel o pravedno manuš te sopkinel pe“ (Psalm 55:22).

9-10. So značinela te ove duhovno zrelo?

⁹ Kobor poviše bajrarea tlo amalipe e Jehovaja, doborom poviše ka ’napredujne dži ki zrelost‘ (Evreite 6:1). So značinela te ove zrelo?

¹⁰ I duhovno zrelost nane direktno povrzimi e beršencar. Te šaj te ova zrela, mora te ovel o Jehova amaro najšukar amal hem te trudina amen te dikha ko bukja sar ov so dikhela (Jovan 4:23). O Pavle pišingja: „Adala so živinena sprema o telo razmislinena bašo telesna bukja, a adala so živinena sprema o duho, bašo bukja so mangela len e Devleskoro duho“ (Rimjanite 8:5). Jekh duhovno zrelo manuš na koncentririnela plo životo ko zadovolstvija hem ko materijalna bukja. Namesto adava, ov koncentririnela pe te služinel e Jehovaske hem te anel mudra odluke ko plo životo. (Izreki 27:11; čitin Jakov 1:2, 3.) Ov na dozvolinela te vlijajnel upri leste nešto so ka terinel le te kerel pogrešna bukja. Jekh zrelo manuš džanela soj tano ispravno hem odlučno tano sekogaš te kerel adava.

11-12. a) So vakergja o Pavle baši „sposobnost haljojbaske“? b) Sar šaj te ova zrela hristijanja? Vaker primer.

 ¹¹ Valjani trud te ovel pe zrelo. O apostol Pavle pišingja: „I zorali hrana tani e zrela manušenge, kaskiri sposobnost haljojbaske preku iskustvo tani vežbimi te razlikujnel o ispravno hem o pogrešno“ (Evreite 5:14). O lafi „vežbimi“ šaj potsetinela amen ko jekh sportisti.

¹² Jekh šukar sportisti mora često hem poviše vreme te vežbinel. Ov na bijandilo sar sportisti. Keda bijangjovela jekh bebe, ov na džanela sar te dvižinel ple vasta hem ple pre. Ama, sar nakhela o vreme, ov sikljola te astarel o bukja hem sikljola sar te phirel. Ov šaj te ovel šukar sportisti ako vežbinela. Ko slično način, te šaj te ova zrela hristijanja valjani amenge vreme hem te vežbina.

13. So ka pomožinel amenge te razmislina sar o Jehova?

¹³ Ko akava lil, dikhlem sar šaj te razmislina sar o Jehova hem te dikha ko bukja sar ov so dikhela. Siklilem te cenina hem te manga e Jehovaskere merilija. Keda anaja odluke valjani te puča amen: „Kola zakonija ili načelija tari Biblija šaj te pomožinen mange ki akaja situacija? Sar šaj te primeninav len? So mangela o Jehova te kerav?“ (Čitin Izreki 3:5, 6; Jakov 1:5.)

14. Sar šaj te bajrara amari vera?

¹⁴ Sa džikote siem dživde, ka gradina amari vera ko Jehova. Isto sar i zdravo hrana so kerela te ovel amaro telo zoralo, agjaar adava so sikljovaja bašo Jehova kerela amari vera zorali. Keda počmingjem te proučina i Biblija, siklilem o osnovna čačipa bašo Jehova. Ama sar so nakhela o vreme, amen valjani te haljova pohor bukja. Baš adava mislingja o Pavle keda vakergja: „I zorali  hrana tani e zrela manušenge“. Keda primeninaja o bukja so sikljovaja, amen ovaja mudra. I Biblija vakerela amenge: „I mudrost tani najvažno“ (Izreki 4:5-7; 1. Petrovo 2:2).

15. Soske tano važno iskreno te manga e Jehova hem amare phralen hem phenjen?

¹⁵ Ako nekoj mangela te ačhol zoralo hem sasto, mora te kerel nešto bašo adava. Ko slično način, o zrelo manuš džanela kaj valjani but te trudinel pe te šaj leskoro amalipe e Jehovaja te ovel pozoralo. O Pavle potsetinela amen: „Ispitinen tumen dali sien ki vera, ispitinen tumen te šaj te proverinen save sien“ (2. Korinkjanite 13:5). Osven so valjani te ovel amen zorali vera, amaro mangipe da valjani te bajrol sprema o Jehova hem sprema amare phralja hem phenja. O Pavle vakergja: „Ako isi man... džandipe, hem ako isi man vera soj tani doborom zorali so ka šaj te premestinav planine, a mangipe nane man, ništo na sium“ (1. Korinkjanite 13:1-3).

16. Sar mangela o Satana te osetina amen?

¹⁶ O Satana mangela te mislina kaj amen na sien dovolno šukar te ugodina e Jehovaske. Ov mangela te obeshrabrinel amen hem te mislina kaj nane rešenie bašo amare problemija. Ov na mangela te ovel amen doverba ko amare phralja hem phenja, hem na mangela te ova bahtale (Efešanite 2:2). O Satana džanela kaj o negativno razmislibe šaj te ovel štetno amenge hem štetno te vlijajnel upro amaro amalipe e Devlea. Ama o Jehova dengja amen nešto so pomožinela amenge te borina  amen protiv o negativno razmislibe. Ov dengja amen nadež.

17. Soske tani važno i nadež?

¹⁷ Ko 1. Solunjanite 5:8 „i nadež bašo spasenie“ tani sporedimi e šlemea, kova so zaštitinela sine e vojnikoskoro šero ki borba. Slično agjaar, i nadež ko e Jehovaskere vetuvanja šaj te zaštitinel amare misle hem te pomožinel amenge te borina amen protiv o negativna misle.

18-19. Sar i nadež dengja sila e Isuseske?

¹⁸ I nadež dengja e Isuse sila. I rat angleder te merel, o Isus soočingja pe phare situaciencar. Leskoro paše amal izdajngja le. Jekh javer vakergja kaj na pendžarela le. O javera mukhle le hem našle. Leskoro narodo sine protiv leste hem rodingje te mučinen le hem te mudaren le. So pomožingja leske te istrajnel ko akala phare  momentija? Ki Biblija pišinela: „Bašo bahtalipe so sine angli leste, trpingja muke ko stubo, bizo te mislinel ki ladž, hem bešlja tari desno strana taro e Devleskoro prestol“ (Evreite 12:2).

¹⁹ O Isus džanlja kaj ako ačhilo verno, ka anel slava ple Dadeske hem ka dokažinel kaj o Satana tano hovavno. Akaja nadež kergja le but bahtalo. Ov isto agjaar džanlja kaj panda hari ka ovel zaedno ple Dadea ko nebo. Akaja nadež pomožingja leske te istrajnel. Amen da, sar o Isus, mora te koncentririna amen ki amari nadež. Adava ka pomožinel amenge te istrajna bizi razlika so ka ovel.

20. So ka pomožinel tuke te na našave tli nadež?

²⁰ O Jehova dikhela tli vera hem tli istrajnost. (Isaija 30:18; čitin Malahija 3:10.) Ov vetinela kaj „ka dobine sa so mangela tlo vilo“ (Psalm 37:4). Adaleske  ponadari da koncentririn tut ki tli nadež. O Satana mangela te našave tli nadež hem te misline kaj e Jehovaskere vetuvanja nikogaš nane te ispolninen pe. Ama, ma dozvolin o negativna misle te vlijajnen upri tute! Ako primetinea kaj tli nadež oslabinela, molin e Jehova te pomožinel tuke. Ma bistre o lafija taro Filipjanite 4:6, 7: „Ma sekirinen tumen bašo ništo, nego ko sa — molitvaja, molbaja hem blagodaribaja — vakeren e Devleske so rodena. Hem o mir taro Devel, kova soj upreder sekoja misla, ka arakhel tumare vile hem tumare misle preku o Hristos Isus“.

21-22. a) Savi namera isi e Jehova e Phuvjaja? b) So sian odlučno te kere?

²¹ Redovno odvojn tuke vreme te razmisline baši but šuži idnina soj tani angli amende. Panda hari, sarine ka obožavinen e Jehova (Otkrovenie 7:9, 14). Razmislin savo ka ovel o životo ko nevo sveto. Ka ovel pošukar nego so šaj te zamislina amenge! O Satana, leskere demonija, hem sa o lošnipe nane te postojnen više. Tu nane te nasvaljove hem nane te mere. Namesto adava, sekova dive keda ka ušte ka ove pherdo sila hem ka ove bahtalo so sian dživdo. Sarine ka keren zaedno buti te šaj i Phuv te keren la raj. Sarinen ka ovel len but hajbaske hem bezbedno than živibaske. O manuša nane te oven gruba ili nasilna, nego ka oven ljubezna jekh jekhea. Sar so ka nakhel o vreme, sa o manuša ki Phuv ka uživinen ki „slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rimjanite 8:21).

²² O Jehova mangela te ovel tlo najšukar amal. Adaleske, de tutar sa te ove poslušno e Jehovaske hem sekova dive te ove lea popaše. Tegani, ka ačhove ko e Devleskoro mangipe zasekogaš! (Juda 21).